Ko se pojavijo prvi znaki prehlada ali viroze, se številni sprašujejo, ali naj nadaljujejo s treningi ali si vzamejo premor. V hitrosti sodobnega življenja, kjer je gibanje pogosto ključni del rutine, se zdi izpustiti vadbo skoraj kot korak nazaj.
Strokovnjaki opozarjajo, da odgovor ni tako enoznačen. Telovadba med boleznijo je lahko v določenih primerih varna, v drugih pa lahko obremeni telo, podaljša okrevanje ali celo poslabša simptome. Ključno je, da prepoznamo signale, ki jih telo pošilja, in razumemo, kdaj vadba koristi ter kdaj škodi.
Pravilo „nad vratom“: kdaj je vadba še sprejemljiva?
Eden najbolj uporabljenih kriterijev med zdravniki in trenerji je t. i. „above the neck rule“ – pravilo, ki pravi, da je lahka vadba lahko varna, če so simptomi omejeni na predel nad vratom. To vključuje:
– izcedek iz nosu,
– kihanje,
– blago vneto grlo,
– rahlo zamašen nos.
V takih primerih je lahko nežna aktivnost, kot je hoja, raztezanje ali počasna joga, celo koristna, saj spodbuja krvni obtok in prispeva k boljšemu počutju. Intenzivni treningi pa tudi v tej fazi niso priporočljivi, saj se telo še vedno bori z okužbo.
Znaki, da morate vadbo prekiniti
Če so simptomi pod vratom, je telovadba praviloma odsvetovana. Sem sodijo:
– kašelj, ki sega v prsni koš,
– bolečine v mišicah in sklepih,
– povišana temperatura,
– mrzlica,
– slabost ali prebavne težave,
– splošna izčrpanost.
Vadba v takem stanju ne le obremeni srce in dihala, temveč lahko povzroči še večje vnetje v telesu. Pri vročini je telesna aktivnost še posebej nevarna, saj že rahlo poviša notranjo temperaturo, kar lahko privede do dehidracije ali omedlevice.
Kako bolezen vpliva na zmogljivost?
Tudi če simptomi niso hudi, je pomembno razumeti, da telo med boleznijo energijo usmerja v boj proti okužbi. To pomeni manj moči, slabšo koordinacijo in počasnejšo regeneracijo. Intenzivni treningi v tem času pogosto ne prinesejo koristi – napredek je minimalen, tveganje za poškodbo ali poslabšanje bolezni pa večje. Pogosto je pametneje izpustiti dva ali tri dni in se vrniti v formo, ko je telo stabilno.
Kdaj se vrniti k vadbi?
Po bolezni se vrnitev vedno začne postopno. Strokovnjaki predlagajo t. i. „50 % pravilo“ – prvi trening opravite pri polovici intenzivnosti, šele nato opazujte odziv telesa in postopno stopnjujte obremenitev. Če se vrne utrujenost, omotica ali pospešen utrip, pomeni, da telo še ni pripravljeno.
Vloga hidracije in počitka
Med boleznijo je počitek ključna terapija, ne luksuz. Enako pomembna je hidracija, saj se s povišano temperaturo, potenjem in hitrejšim dihanjem izgubi več tekočine. Ko telesu zagotovimo dovolj počitka in vode, omogočimo imunskemu sistemu, da deluje učinkoviteje, okrevanje pa je hitrejše.
Kaj pa športniki?
Profesionalni športniki imajo pogosto željo ali obveznost ostati aktivni tudi med blažjimi boleznimi. A tudi med njimi velja strogo pravilo: nič intenzivnega med vročino. Telo športnika je sicer bolj navajeno obremenitev, vendar bolezen ne izbira – imunost je med virozo vedno oslabljena.
Vadba med boleznijo ni stvar discipline, temveč zrelosti. Pravo vprašanje ni, ali lahko trenirate, ampak ali vaše telo to v tem trenutku potrebuje. Včasih je najboljša možna „vadba“ preprosto poslušanje telesa: dan počitka, skodelica čaja, počasni sprehod ali popolna pavza. Vrnitev na blazino ali tekaško pot je vedno uspešnejša, ko je telo pripravljeno – ne, ko ga silimo. Če želiš, pripravim še klikabilne naslove za to temo.
Foto: Freepik
Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.
![Lancia in Eberhard & Co. prek izbranih ekskluzivnih prodajalcev predstavljata omejeno izdajo ure [Foto: Lancia, Stellantis mediaz]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2025/12/LanciaHF-ThecollectibletimepiececelebratingLanciassportingheritage-scaled.jpg?fit=300%2C246&ssl=1)
