Avstrija pripravlja zakon, ki bi otrokom, mlajšim od 14 let, prepovedal uporabo družbenih omrežij. Osnutek naj bi bil pripravljen do konca junija, ukrep pa prihaja v času, ko se podobne omejitve hitro širijo po Evropi in širše.
Za pripravo zakonodaje je zadolžen urad kanclerja, kjer digitalizacijo vodi Alexander Pröll. Po njegovih napovedih bodo uporabili „tehnično sodobne metode“ preverjanja starosti, ki naj bi omogočale nadzor nad dostopom, ne da bi pri tem ogrozili zasebnost uporabnikov.
Kdaj bi zakon dejansko stopil v veljavo, za zdaj ni določeno. Potrditi ga mora še parlament, razprava pa se pričakuje v prihodnjih mesecih.
Evropa zaostruje pravila, starostne meje rastejo
Avstrija s tem ni izjema, temveč del širšega vala.
Francija je januarja sprejela zakon, ki omejuje uporabo družbenih omrežij za mlajše od 15 let, začetek veljavnosti pa je predviden z novim šolskim letom. Španija je napovedala prepoved za mlajše od 16 let, Danska pa je podoben dogovor predstavila že lani.
Tudi Združeno kraljestvo razmišlja o omejitvah za mlajše najstnike.
Izven Evrope so ukrepi še strožji. Avstralija je decembra uvedla prepoved za mlajše od 16 let, podobna ureditev pa naj bi v Indoneziji začela veljati že v soboto.
Vlada: zaščita otrok pred zasvojenostjo
Avstrijska tristrankarska koalicija ukrep utemeljuje z zaščito otrok.
Podkancler Andreas Babler je dejal, da želijo „odločno zaščititi otroke in mlade pred negativnimi učinki družbenih omrežij“ in dodal: „Ne bomo več gledali, kako te platforme naše otroke delajo zasvojene in pogosto tudi bolne.“
Ob prepovedi vlada napoveduje tudi več poudarka na medijski pismenosti v šolah ter izobraževanju o uporabi umetne inteligence.
EU razmišlja o enotni starostni meji
Razprava poteka tudi na ravni Evropske unije.
Evropski parlament je predlagal minimalno starost 16 let za uporabo družbenih omrežij, video platform in digitalnih spremljevalcev z umetno inteligenco. Po tem predlogu bi lahko mladi med 13. in 16. letom dostopali do teh storitev le s soglasjem staršev.
Predlog ni zavezujoč, a nakazuje smer prihodnjih regulacij.
Tudi sodne odločbe povečujejo pritisk
Pritisk na države dodatno krepijo sodni primeri.
V ZDA sta bila Meta in YouTube obsojena na približno 6 milijonov dolarjev (okoli 5,1 milijona evrov) odškodnine, potem ko je porota presodila, da sta platformi zasnovani tako, da spodbujata zasvojenost mladih uporabnikov.
Takšni primeri dajejo dodatno težo političnim pobudam za omejitve, ki jih zdaj pospešeno uvajajo tako posamezne države kot tudi evropske institucije.
