Azijski finančni trgi so v četrtek pokazali znake okrevanja, potem ko so vlagatelji po več dneh negotovosti ponovno nekoliko povečali pripravljenost za tveganje. K rasti delniških indeksov je prispeval predvsem optimizem na ameriških borzah ter pričakovanja, da bi se napetosti med Združenimi državami in Iranom lahko vsaj deloma umirile.
Sočasno so se na trgih odrazili tudi premiki pri obveznicah in surovinah. Donosnost ameriških državnih obveznic se je zvišala, cene nafte in zlata pa so se okrepile, kar kaže na nadaljnjo previdnost vlagateljev zaradi geopolitičnih razmer.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske MSCI je pridobil 2,9 odstotka. Med največjimi dobitniki je bil južnokorejski indeks KOSPI, ki je po strmih izgubah dan prej poskočil za 10,4 odstotka in tako vodil rast v regiji.
Pozitivno razpoloženje je zajelo tudi japonski trg. Tokijski indeks Nikkei je napredoval za 2,9 odstotka, medtem ko so se tudi kitajske delnice pomaknile nekoliko višje. Indeks CSI300 je v zgodnjem trgovanju pridobil skoraj 1 odstotek, šanghajski kompozitni indeks pa okoli 0,4 odstotka.
Na trgu obveznic so se medtem zvišale donosnosti ameriškega dolga. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je zrasla na 4,109 odstotka, donosnost 30-letnih pa na približno 4,7479 odstotka.
Po navedbah Reutersa, so vlagatelji v zadnjih dneh zelo občutljivi na novice o dogajanju na Bližnjem vzhodu, saj bi morebitna širitev konflikta lahko močno vplivala na globalne dobavne verige, promet in energetske trge.
Geopolitične napetosti še naprej vplivajo na trge
Vojna med Združenimi državami in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani je v zadnjih dneh močno pretresla finančne trge. Med dogodki, ki so pritegnili pozornost vlagateljev, so bili tudi vojaški incidenti v regiji, vključno s potopitvijo iranske vojne ladje in prestrezanjem balistične rakete, izstreljene proti Turčiji.
Kljub temu so delniški trgi v ZDA in Evropi pokazali določeno umiritev, potem ko je predsednik Donald Trump napovedal zaščito za ladijski promet, ki poteka skozi območje konflikta. V ameriškem senatu so republikanci medtem blokirali dvostranski predlog resolucije, s katerim bi skušali ustaviti zračne napade.
Poročila o morebitnih poskusih vzpostavitve stikov za končanje spopadov so sicer sprožila kratkotrajno upanje na umiritev razmer, vendar jih je Teheran pozneje zavrnil.
Nafta in zlato dražja, kriptovalute v rdečem
Negotovost glede dobave energije iz regije je potisnila navzgor tudi cene nafte. Ameriška surova nafta se je podražila za 3,01 odstotka na 76,91 dolarja za sod, medtem ko je severnomorska nafta Brent dosegla 83,43 dolarja za sod, kar predstavlja 2,49-odstotno rast.
Povišala se je tudi cena zlata, ki je na promptnem trgu zrasla za 0,84 odstotka na približno 5.178,42 dolarja za unčo.
Na valutnih trgih večjih sprememb ni bilo. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi s košarico drugih glavnih valut, je ostal pri 98,81. Japonski jen se je okrepil za približno 0,2 odstotka in dosegel tečaj 156,75 jena za dolar.
Na trgu kriptovalut je bilo gibanje večinoma negativno. Bitcoin je izgubil 0,78 odstotka in se spustil na približno 72.774 dolarjev, ether pa se je pocenil za 0,94 odstotka na okoli 2.130 dolarjev.
Pozornost vlagateljev je pritegnila tudi Kitajska, ki je predstavila svoje gospodarske cilje za leto 2026. Peking pričakuje rast gospodarstva med 4,5 in 5 odstotki, kar je nekoliko manj od približno 5-odstotne rasti, dosežene leto prej.
Ob tem je država predstavila tudi novi petletni razvojni načrt, ki predvideva večje naložbe v inovacije, visokotehnološke panoge ter okrepitev domače potrošnje gospodinjstev. Program je del širših prizadevanj za prestrukturiranje gospodarstva in zmanjšanje presežnih industrijskih zmogljivosti.
