Dogajanje na Bližnjem vzhodu je v zadnjih tednih okrepilo nihanja na finančnih trgih, predvsem zaradi rasti cen energentov in povečanih inflacijskih tveganj. Kljub temu analitiki ocenjujejo, da globalno gospodarstvo za zdaj ostaja razmeroma stabilno, recesija pa ni v ospredju, če se konflikt ne bo bistveno zaostril ali podaljšal.
Na dogodku Ljubljanske borze, kjer so analizirali razmere na kapitalskih trgih v prvem četrtletju, so Matej Mazi iz NLB Skladi, Tomislav Apollonio iz OTP banke in Andraž Aš z Ljubljanske borze izpostavili, da je trenutno največ pridobil energetski sektor. Kot povzema STA, vlagateljem svetujejo previdnost, a brez paničnih potez – razmere po njihovi oceni prinašajo tudi določene priložnosti.
Aš je opozoril, da so pretresi na trgih tesno povezani z negotovostjo glede oskrbe z energenti in inflacijskimi pritiski. Slovenski kapitalski trg se je ob tem odzval zmerno. „Rezultati podjetij ostajajo dobri,“ je dejal in dodal, da so bili donosi v prvem četrtletju visoki. Podjetja so začela objavljati dividende, izvedena je bila tretja izdaja ljudskih obveznic, vzpostavljeni pa so tudi individualni naložbeni računi.
Energetski šok in odziv trgov
Cene nafte in zemeljskega plina so v zadnjem obdobju izrazito nihale. Po Mazijevih besedah je začasno premirje med ZDA in Iranom krhko, a hkrati obstaja interes obeh strani za umiritev razmer. V takšnem okolju makroekonomski kazalniki ostajajo spodbudni.
„Prvič po letu 2022 beležimo hkratno rast industrijske proizvodnje v ZDA, Evropi in na Kitajskem,“ je izpostavil Mazi. Po njegovi oceni to omogoča vlagateljem, da konflikt do določene mere postavijo v ozadje.
Zaprtje Hormuške ožine je dodatno povečalo negotovost, saj skozi to ključno prometno pot poleg nafte potujejo tudi zemeljski plin, aluminij in gnojila. Tudi po njenem ponovnem odprtju trgi ostajajo občutljivi. Energetski sektor je v tem obdobju pridobil približno 10 odstotkov, medtem ko so drugi sektorji večinoma beležili padce. Ameriške delnice so se ob tem izkazale za bolj odporne kot azijske.
Inflacija in prenos stroškov
Apollonio opozarja, da se višje cene energentov že prenašajo v posamezne panoge. Letalstvo je med prvimi občutilo pritisk, višje cene nafte pa vplivajo tudi na cene hrane, pijače in gradbenih storitev. Pri osnovnih dobrinah so učinki hitrejši, pri širšem gospodarstvu pa se lahko pokažejo z zamikom od 6 do 12 mesecev.
Mazi je ob tem poudaril, da ni ključna zgolj raven cen energentov, temveč predvsem hitrost njihove rasti, ki določa intenzivnost inflacijskih pritiskov.
Največje tveganje po oceni analitikov ostaja možnost inflacijske spirale, vendar za zdaj ne gre za osrednji scenarij. Apollonio je opozoril, da so evropska plinska skladišča trenutno zapolnjena približno 28 odstotno, kar je za ta del leta običajno. Če se cene ne bodo dodatno zaostrile, večje krize ne pričakuje.
Ob tem pa dodaja, da se po podobnih krizah cene energentov praviloma ne vrnejo na predhodne ravni.
Prehod v novo energetsko realnost
Mazi ocenjuje, da bodo cene energentov tudi v prihodnje nekoliko višje kot v preteklosti. Kriza lahko po njegovih besedah pospeši prehod v obnovljive vire, vendar bo ta proces postopen. Kratkoročno bodo največ pridobila podjetja, povezana z elektrifikacijo, modernizacijo omrežij, avtomatizacijo in robotizacijo.
V ospredju razprav ostaja tudi vprašanje monetarne politike. Dvig obrestnih mer bi lahko ob dodatnih pritiskih zaviral gospodarsko rast, zato analitiki opozarjajo na potrebo po previdnosti. Fiskalni prostor je omejen, a pričakovati je več pritiskov za interventne ukrepe.
Po njihovih ocenah bodo ti usmerjeni predvsem v podporo kmetijstvu, povečanje samooskrbe ter blaženje posledic energetskih šokov.
