Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) zavrača pomisleke, da bi trgovci predlagano znižanje DDV na osnovna živila zadržali v svojih maržah. Prepričani so, da je konkurenca med trgovskimi verigami premočna, da bi si posamezni trgovec lahko privoščil, da davčne razbremenitve ne prenese v nižje maloprodajne cene.
Predvideno znižanje DDV z 9,5 na pet odstotkov je vključeno v zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem naj bi volivci odločali na zakonodajnem referendumu 6. decembra. Ukrep bi zajel 15 skupin osnovnih živil, med drugim kruh, meso, mleko, jajca, sadje, zelenjavo, olje in sladkor.
V TZS poudarjajo, da med trgovskimi verigami nenehno poteka cenovna tekma. Trgovec, ki bi prvi znižal cene, bi pridobil konkurenčno prednost in kupce, drugi ponudniki pa bi mu morali hitro slediti. Zato pomisleke, da bi se nižji DDV prelil predvsem v višje marže, ocenjujejo kot neutemeljene.
Dodatnega sistema nadzora ne želijo
Zbornica ne zbira podatkov o cenah in maržah posameznih trgovcev, saj meni, da za spremljanje učinkov ukrepa že obstajajo ustrezni mehanizmi. Gibanje cen hrane in brezalkoholnih pijač spremlja Statistični urad Republike Slovenije, nadzor pa omogočajo tudi podatki iz sistema davčnih blagajn.
“Menimo, da je smiselno izhajati iz obstoječih virov o spremljanju cen, zato vzpostavitve dodatnega sistema zbiranja in objavljanja podatkov ne potrebujemo, saj bi to pomenilo dodatno obremenjevanje poslovnih subjektov,” so poudarili v TZS.
Kot pomemben argument navajajo tudi avstrijsko izkušnjo. Avstrija je julija letos DDV na izbrana osnovna živila znižala z desetih na 4,9 odstotka. Analiza avstrijske centralne banke OeNB je pokazala, da so supermarketi davčno razbremenitev že v prvem tednu skoraj v celoti prenesli na potrošnike. Nadaljnje spremljanje cen je pokazalo, da se takšen učinek ohranja.
Za gospodinjstvo od 95 do 183 evrov prihranka
Po ocenah predlagateljev bi lahko povprečno gospodinjstvo ob popolnem prenosu nižjega DDV v cene na leto prihranilo približno 183 evrov. Konservativnejša ocena TZS govori o približno 95 evrih letnega prihranka.
Fiskalni svet je javnofinančni izpad zaradi znižanja DDV na osnovna živila ocenil na približno 159 milijonov evrov. V TZS ukrep podpirajo tudi zato, ker bi lahko zmanjšal odliv kupne moči v sosednje države, predvsem Italijo in Hrvaško.
Zbornica ob tem opozarja na neskladje v razpravi: ob zviševanju DDV se praviloma ne pojavljajo očitki, da bi trgovci cene dvignili bolj, kot zahteva davčna sprememba, ob predlaganem znižanju pa se vnaprej dvomi, da bodo razbremenitev prenesli na kupce.
