Ameriški predsednik Donald Trump je znova odprl vprašanje prihodnosti zveze NATO in nakazal možnost, da bi ZDA razmislile o izstopu iz zavezništva. Ob tem je organizacijo označil za „papirnatega tigra“ in pod vprašaj postavil njeno dejansko vrednost za ameriške interese.
Izjave prihajajo v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, kjer vojna z Iranom vse bolj vpliva tudi na odnose med zahodnimi zavezniki.
„Nata me ni nikoli prepričal. Vedno sem vedel, da so papirnati tiger,“ je dejal Trump in dodal, da je vprašanje izstopa „zunaj okvira za ponovni premislek“.
Napetosti zaradi vojne z Iranom
Jedro spora med ZDA in evropskimi zaveznicami je povezano z vojaškimi operacijami proti Iranu in uporabo evropskih vojaških oporišč.
Washington je več držav pozval k sodelovanju pri ponovnem odprtju Hormuške ožine, ki jo je Iran praktično zaprl po začetku konflikta 28. februarja. Skozi ožino sicer v običajnih razmerah poteka približno petina svetovnega prometa nafte in utekočinjenega plina.
Po navedbah ameriške strani pa so nekatere evropske države omejile ali zavrnile sodelovanje.
Italija je ameriškemu vojaškemu letalu zavrnila pristanek, Španija pa je zaprla svoj zračni prostor za ameriške operacije, povezane z Iranom.
Rubio: odnos z Natom bo treba znova oceniti
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da Washington razmišlja o ponovni oceni odnosa z zavezništvom.
„Po koncu tega konflikta bomo morali ponovno preučiti vrednost Nata za našo državo,“ je dejal.
Ob tem je poudaril, da je bil v preteklosti močan zagovornik zavezništva, predvsem zaradi strateške vloge ameriških vojaških oporišč v Evropi.
„Če smo prišli do točke, ko teh oporišč ne moremo več uporabljati za zaščito svojih interesov, potem je NATO enosmerna ulica,“ je opozoril.
Dodal je še, da ZDA od zaveznikov ne zahtevajo neposrednih napadov, vendar pričakujejo osnovno podporo, kot je dostop do infrastrukture.
Evropa brani zavezništvo
Na drugi strani evropski voditelji zavračajo Trumpove ocene.
Britanski premier Keir Starmer je Nato označil za „najučinkovitejše vojaško zavezništvo v zgodovini“ in poudaril, da ostaja ključni steber varnosti v Evropi.
Ob tem je napovedal srečanje približno 35 držav, na katerem bodo razpravljali o ponovnem odprtju Hormuške ožine in stabilizaciji razmer.
Cilj pogovorov bo zagotoviti varno plovbo, zaščito ladij in nemoten pretok ključnih surovin, med drugim nafte in plina.
Hormuška ožina v središču globalne krize
Zaprtje Hormuške ožine je postalo eno ključnih vprašanj trenutne krize.
Gre za eno najpomembnejših svetovnih prometnih poti za energente, zato ima vsakršna motnja neposreden vpliv na cene nafte, plina in širše na globalno gospodarstvo.
Zaradi vojne so se cene energentov že močno zvišale, negotovost pa ostaja visoka tudi v prihodnjih tednih.
