Slovenija po večini mednarodnih indeksov kakovosti življenja še naprej sodi med uspešnejše države Evropske unije, vendar se pod površjem krepijo razvojne slabosti, ki lahko v prihodnjih letih omejijo gospodarsko dohitevanje razvitejših držav in ohranjanje dosežene ravni blaginje. Na to opozarja najnovejše poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) “Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026”.
UMAR v poročilu ugotavlja, da Slovenija ohranja visoko zaposlenost, relativno nizke dohodkovne neenakosti in razmeroma učinkovite sisteme socialne varnosti, hkrati pa se povečujejo tveganja socialne izključenosti, slabša dostopnost stanovanj in poslabšuje kakovost izobraževanja.
Kot poudarjajo v UMAR, država “prepočasi zmanjšuje zaostanek pri produktivnosti”, kar ostaja ena ključnih omejitev hitrejšega gospodarskega dohitevanja razvitejših članic EU. Obenem opozarjajo še na nizko institucionalno konkurenčnost in podpovprečno zaupanje v institucije, kar zmanjšuje pripravljenost družbe na razvojne spremembe.
Slovenija med najboljšimi po kakovosti življenja
Po podatkih iz predstavitve poročila se Slovenija po globalnih sinteznih indeksih kakovosti življenja uvršča med deset do trinajst odstotkov držav z najvišjo kakovostjo življenja na svetu, znotraj EU pa med osmo in deseto mesto. Na svetovnem indeksu sreče se je država letos uvrstila na 19. mesto, na indeksu človekovega razvoja na 21. mesto, na indeksu družbenega napredka pa na 17. mesto.
UMAR izpostavlja, da je zadovoljstvo z življenjem doseglo najvišjo raven doslej, pričakovana zdrava leta življenja pa ostajajo nad povprečjem EU. Ugodne razmere podpirajo visoka zaposlenost, rast dohodkov ter nizka stopnja materialne in socialne prikrajšanosti.
Po podatkih iz predstavitve je bila stopnja delovne aktivnosti lani pri 78,3 odstotka, kar je nad povprečjem EU, zaposlenost pa je dosegla rekordne ravni. V Sloveniji je bilo leta 2025 zaposlenih okoli milijon in 55 tisoč ljudi, kar je približno 105 tisoč več kot pred desetletjem.
Revščina in socialna izključenost se povečujeta
Kljub dobrim agregatnim kazalnikom UMAR opozarja na postopno slabšanje socialne slike pri delu prebivalstva. Po letu 2021 se povečujejo tveganja revščine in socialne izključenosti, posebej pri starejših, nizko izobraženih, enočlanskih gospodinjstvih in priseljencih.
V poročilu izpostavljajo, da se različni vidiki prikrajšanosti vse pogosteje prekrivajo, kar vodi v dolgotrajnejšo socialno izključenost. Posebej opozarjajo na približno 157 tisoč ljudi, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu tveganju revščine.
Povečujejo se tudi težave pri dostopnosti stanovanj. UMAR ocenjuje, da se cenovna dostopnost stanovanj zmanjšuje predvsem zaradi omejene ponudbe ob hkratni rasti cen nepremičnin in spremenjenih stanovanjskih potreb prebivalstva. Na zemljevidih regionalnih razlik izstopajo predvsem večja urbana središča, kjer razmerje med cenami stanovanj in dohodki najbolj odstopa.
Poročilo opozarja še na poslabševanje kakovosti izobraževanja ter premajhen poudarek na ustvarjalnosti in razvoju kompetenc prihodnosti.
Demografija in tehnologija pritiskata na trg dela
UMAR ocenjuje, da bo eden največjih razvojnih izzivov v prihodnjih letih pomanjkanje delovne sile. Demografske spremembe bodo dodatno zmanjšale razpoložljivost domačega kadra, medtem ko tehnološki razvoj zahteva vse hitrejšo prilagodljivost zaposlenih in podjetij.
V predstavitvi poročila poudarjajo, da ključni problem ni več le izpostavljenost tehnološkim spremembam, temveč predvsem prilagodljivost gospodarstva in družbe. Slovenija pri tem po oceni UMAR ostaja ranljiva.
Na trgu dela se že kaže izrazita segmentacija. Med tujimi državljani in samozaposlenimi je nadpovprečno veliko nizko plačanih delavcev, številna podjetja pa poročajo o kroničnem pomanjkanju kadrov. V nekaterih dejavnostih težave pri zaposlovanju trajajo že več let.
UMAR opozarja tudi na nizko razvojno ambicioznost dela gospodarstva. Po njihovih ugotovitvah v Sloveniji primanjkuje visoko produktivnih in hitro rastočih podjetij, prevelik delež zaposlenih pa ostaja ujet v nizko plačanih delovnih mestih.
Prehod v inovacijsko podprto gospodarstvo
Osrednje sporočilo letošnjega poročila je poziv k prehodu “od izvajalcev med ustvarjalce”. UMAR meni, da Slovenija potrebuje izrazitejši premik v inovacijsko podprto rast, več vlaganj v raziskave, razvoj, digitalizacijo in avtomatizacijo ter boljše povezovanje znanstveno-raziskovalne sfere z gospodarstvom.
Med ključnimi prioritetami navajajo krepitev človeškega kapitala, razvoj spretnosti prihodnosti, širjenje vseživljenjskega učenja in strateško privabljanje talentov. Ob tem poudarjajo tudi pomen bolj odpornega zdravstvenega sistema, razvoja dolgotrajne oskrbe, učinkovitejših socialnih politik in izboljšanja dostopnosti stanovanj.
Velik poudarek dajejo še zelenemu prehodu. Slovenija sicer ohranja razmeroma dobro stanje naravnega okolja, vendar ekološki odtis ostaja visok predvsem zaradi velike odvisnosti od fosilnih goriv v prometu.
UMAR zato predlaga pospešitev zelene preobrazbe energetike, industrije in mobilnosti, več spodbud za trajnostne naložbe ter okrepitev krožnega gospodarstva in biogospodarstva.
Ob tem v poročilu poudarjajo, da bodo za uspešno izvajanje teh ciljev ključni tudi učinkovitejše upravljanje države, večja transparentnost institucij ter dolgoročno vzdržno upravljanje javnih financ.
