Na ulicah Amsterdama od začetka maja ni več oglasov za meso. Nizozemska prestolnica je kot prvo večje mesto na svetu prepovedala javno oglaševanje mesnih izdelkov in fosilnih goriv, s čimer želi neposredno poseči v potrošniške navade in podobo javnega prostora.
Z oglasnih panojev ter tramvajskih in podzemnih postaj so izginili oglasi za burgerje, bencinske avtomobile in letalske družbe. Na njihovem mestu so zdaj kulturne vsebine in lokalni dogodki. Gre za simbolno, a hkrati politično jasno potezo: mesto želi javni prostor uskladiti s ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 ter zmanjšanja porabe mesa.
Podnebni signal, ne le oglaševalska sprememba
Mestne oblasti poudarjajo, da prepoved ni usmerjena proti posameznikom, temveč proti vplivu velikih oglaševalcev. Odstranitev stalnih vizualnih spodbud naj bi zmanjšala impulzivne nakupe in spremenila dojemanje tega, kaj je v družbi “normalno”.
Čeprav so oglasi za meso predstavljali le približno 0,1 odstotka zunanjega oglaševalskega trga, ima odločitev večjo simbolno težo. Meso je z njo postavljeno ob bok dejavnostim z visokim ogljičnim odtisom, kot so letalski prevozi in fosilna goriva.
Industrija ukrepu nasprotuje. Predstavniki mesnega sektorja opozarjajo, da gre za poskus vplivanja na potrošnike, turistična panoga pa v omejitvah vidi poseg v poslovno svobodo.
Del širšega evropskega trenda
Amsterdam ni osamljen primer. Že pred njim je podobne ukrepe uvedlo mesto Haarlem, sledili so Utrecht in Nijmegen. V širšem evropskem prostoru pa vse več mest omejuje predvsem oglaševanje fosilnih goriv.
Vprašanje ostaja, kakšen bo dejanski učinek. Prepovedi namreč ne veljajo za digitalne platforme, kjer oglasi še naprej dosegajo uporabnike. Kljub temu nekateri raziskovalci opozarjajo, da lahko spremembe v javnem prostoru dolgoročno vplivajo na družbene norme in vedenje.
Amsterdam tako uvaja potezo, ki presega oglaševanje – gre za poskus preoblikovanja vsakodnevnega okolja in s tem tudi odločitev, ki jih ljudje sprejemajo.
