V zadnjih devetih mesecih je Iran doživel enega najglobljih udarcev v svoji sodobni zgodovini. V dveh valovih napadov, ki sta jih izvedla Izrael in Združene države, je bilo po potrjenih podatkih ubitih najmanj 70 visokih predstavnikov režima – od vojaških poveljnikov do vrha politične oblasti
Med njimi tudi vrhovni voditelj države.
Največji pretres se je zgodil 28. februarja 2026, ko so ameriške in izraelske sile izvedle obsežen napad na Teheran. Ubit je bil ajatola Ali Hamenei, skupaj s približno 40 visokimi vojaškimi in varnostnimi funkcionarji. Izraelska vojska je navedla, da so bili ključni cilji zadeti „v manj kot eni minuti“ v okviru operacije „Rjoveči lev“.
Ob Hameneiju so bili ubiti tudi njegov varnostni svetovalec Ali Shamkhani, obrambni minister Aziz Nasirzadeh ter najvišji predstavniki vojske, med njimi načelnik generalštaba Abdolrahim Mousavi in poveljnik revolucionarne garde Mohammad Pakpour.
Napad se je začel že leta 2025
Napadi na vrh iranske vojske so se začeli že junija 2025, ob začetku tako imenovane 12-dnevne vojne.
Že prvi dan so izraelski zračni napadi zadeli jedro vojaškega poveljevanja. Med ubitimi so bili:
- Hossein Salami, vrhovni poveljnik IRGC,
- Mohammad Bagheri, načelnik generalštaba,
- Gholamali Rashid, poveljnik osrednjega štaba Khatam al-Anbiya,
- Amir Ali Hajizadeh, ključna figura raketnega programa.
V naslednjih dneh so bili tarča predvsem obveščevalni krogi. Ubit je bil vodja obveščevalne organizacije IRGC Mohammad Kazemi, skupaj z več njegovimi namestniki.
Napadi so segli tudi v pravosodni sistem in notranjo varnost. V enem od napadov na zapor Evin je bil ubit namestnik teheranskega tožilca, kasneje pa še več visokih uradnikov milice Basij in policijskih struktur.
Marec 2026: nov val eliminacij
Po februarskem udaru se napadi niso ustavili. Marca 2026 so sledili novi ciljani napadi na posamezne uradnike in operativce.
Med ubitimi so bili:
- Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost,
- Esmail Khatib, minister za obveščevalne dejavnosti,
- Gholamreza Soleimani, vodja milice Basij.
V napadih v Libanonu so bili ubiti tudi predstavniki iranskih operacij v tujini, povezani z enoto Quds, kar kaže na širši doseg operacij zunaj Irana.
Le nekaj dni kasneje, 20. marca, so bili ubiti še tiskovni predstavnik revolucionarne garde Ali-Mohammad Naeini, obveščevalni uradnik Esmail Ahmadi in poveljnik Mehdi Rostami Shomastan.
Napadi brez prekinitve in brez jasnega konca
Napadi so potekali na različnih lokacijah – od Teherana do Bejruta – in z različnimi sredstvi, od zračnih napadov do brezpilotnih letal.
Po dostopnih podatkih gre za potrjene smrti, čeprav obstajajo tudi številna nepotrjena poročila o dodatnih žrtvah, kar nakazuje, da je dejanski obseg lahko še večji.
V manj kot letu dni so bile prizadete skoraj vse ključne strukture iranske oblasti – vojaški vrh, obveščevalne službe in politično vodstvo.
Takšna koncentracija izgub v tako kratkem času pomeni več kot le taktičen udarec. Gre za sistematično oslabitev jedra oblasti, ki lahko vpliva na sposobnost odločanja, koordinacije in nadzora v prihodnjih mesecih.
