Evropska unija se sooča z naraščajočim razkorakom med uradnimi fiskalnimi pravili in dejanskim stanjem javnih financ. Po zadnjih podatkih več kot polovica držav članic presega ključne omejitve glede dolga in proračunskega primanjkljaja.
Fiskalna pravila, določena z Maastrichtsko pogodbo, omejujejo javni dolg na 60 odstotkov bruto domačega proizvoda in letni primanjkljaj na 3 odstotke. V praksi pa te meje trenutno presega velik del držav.
11 od 27 držav članic presega 3-odstotni primanjkljaj, 13 držav pa ima javni dolg nad 60 odstotki BDP. Med njimi so tudi največja evropska gospodarstva – Nemčija, Francija, Italija, Španija in Poljska. Francija in Italija presegata oba praga hkrati.
Slovenija pri tem ni izjema – njen javni dolg ostaja nad mejo 60 odstotkov BDP, primanjkljaj pa ostaja pod evropskim pragom 3 odstotkov.
Pravila več let niso veljala, nato vrnitev – a z izjemami
Fiskalni okvir EU je bil v zadnjih letih večkrat začasno ustavljen. Leta 2020 zaradi pandemije, ko so države povečale javno porabo za stabilizacijo gospodarstva.
Uporaba pravil je bila nato ponovno odložena zaradi energetske krize, povezane z vojno v Ukrajini, kar je dodatno povečalo javne izdatke in proračunske primanjkljaje.
Prenovljena pravila so začela veljati aprila 2024. Evropska komisija je kmalu zatem opozorila sedem držav članic, med njimi Francijo in Italijo, zaradi preseganja fiskalnih omejitev.
Kljub temu se je izvajanje pravil hitro znašlo pod novim pritiskom.
Obramba in investicije odpirajo nova odstopanja
V začetku leta 2025 je Evropska komisija državam omogočila uporabo posebne izstopne klavzule, ki dovoljuje dodatne izdatke za obrambo.
Ta omogoča povečanje porabe do 1,5 odstotka BDP brez formalne kršitve pravil. Do zdaj jo je aktiviralo 17 držav članic.
Ob tem posamezne države napovedujejo tudi obsežne investicijske programe. Nemčija je napovedala paket v višini 500 milijard evrov za infrastrukturo in podnebne projekte, kar pomeni enega največjih fiskalnih posegov v EU v zadnjih letih.
Takšni ukrepi dodatno povečujejo pritisk na javne finance, saj zahtevajo visoko raven zadolževanja ali prerazporeditev proračunskih sredstev.
Energetski šok in vpliv na gospodarstvo
Geopolitične razmere, zlasti napetosti na Bližnjem vzhodu, dodatno vplivajo na evropsko gospodarstvo.
Po ocenah bi lahko vpliv teh razmer zmanjšal gospodarsko rast EU za približno 0,6 odstotne točke ter povečal inflacijo za okoli 1,5 odstotne točke v letih 2026 in 2027.
Motnje v oskrbi z energijo in rast cen nafte in plina povečujejo stroške za podjetja in gospodinjstva, kar dodatno obremenjuje javne finance.
Razprava o fiskalni politiki se ponovno odpira
V zadnjih tednih se je ponovno okrepila razprava o morebitni začasni prilagoditvi fiskalnih pravil.
Evropska konfederacija sindikatov, ki zastopa približno 45 milijonov delavcev, opozarja, da bi lahko stroge proračunske omejitve ogrozile delovna mesta in industrijo.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je poudarila, da razprava o začasni omilitvi pravil ne bi smela biti izključena.
Evropska komisija medtem vztraja, da trenutne razmere ne upravičujejo splošne sprostitve pravil in da pogoji za aktivacijo širše izstopne klavzule niso izpolnjeni.
Pravila vse težje sledijo realnosti
Podatki kažejo, da so fiskalna pravila v zadnjih letih večkrat prilagojena ali začasno opuščena, predvsem ob večjih gospodarskih pretresih.
Ob hkratni rasti obrambnih izdatkov, energetskih stroškov in investicij v infrastrukturo ostaja odprto vprašanje, kako bodo države članice usklajevale fiskalno disciplino z novimi gospodarskimi in varnostnimi izzivi.
