Države članice Evropske unije so dale politično zeleno luč dolgo odlašani trgovinski pogodbi z južnoameriškim blokom Mercosur, potem ko je večina držav na ravni stalnih predstavnikov v Bruslju preglasovala nasprotovanje Francije in še nekaterih članic. Odločitev odpira pot podpisu sporazuma, ki je v pogajanjih nastajal več kot 25 let in ki bi ob dokončni potrditvi vzpostavil eno največjih območij proste trgovine na svetu.
Po navedbah diplomatskih virov je večina od 27 držav članic na srečanju veleposlanikov podprla pakt z državami Mercosurja – Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Urugvajem. Sporazum mora pred začetkom veljavnosti potrditi še Evropski parlament, formalni podpis pa je predviden v prihodnjih dneh.
Podporniki sporazuma poudarjajo njegov gospodarski in strateški pomen. Po ocenah Evropske komisije bi dogovor odpravil uvozne carine za več kot 90 odstotkov izdelkov, podjetjem v EU pa na letni ravni prihranil približno 4 milijarde evrov dajatev. Posebej pomemben naj bi bil za izvoz industrijskih izdelkov, vozil, strojev, vin in žganih pijač, hkrati pa naj bi prispeval k večji diverzifikaciji trgovinskih povezav v času zaostrenih globalnih razmer in negotovosti v odnosih z ZDA in Kitajsko.
Nemški kancler Friedrich Merz je odločitev pozdravil in poudaril, da „odobritev sporazuma med EU in Mercosurjem predstavlja mejnik v evropski trgovinski politiki ter pomemben signal strateške suverenosti in sposobnosti ukrepanja Evrope“, navaja France24. Podporo sporazumu so med drugim izrazile tudi Nemčija, Španija in več severnih ter vzhodnih držav članic, ki v njem vidijo priložnost za razbremenitev industrij, izpostavljenih kitajski konkurenci in ameriškim tarifam.
KGZS poziva vlado: Slovenija naj ne podpre sporazuma Mercosur
Kdo je glasoval proti?
Na drugi strani so Francija, Irska, Poljska, Madžarska in Avstrija glasovale proti. Francoska vlada je v postopku igrala osrednjo vlogo med nasprotniki in opozarjala na tveganja za domači kmetijski sektor. Kritiki sporazuma menijo, da bi lahko povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, kot so goveje meso, sladkor, riž, med in soja, resno ogrozil evropske kmete, zlasti v državah z močno kmetijsko tradicijo.
Nasprotovanje sporazumu se je v zadnjih mesecih večkrat izrazilo tudi na ulicah. Kmetje so protestirali v Franciji, Belgiji, Italiji in na Poljskem. V Milanu so italijanski kmetje v znak nasprotovanja na ulice izlili mleko, v Belgiji pa so protestniki opozarjali na socialne in ekonomske posledice liberalizacije trgovine. „Veliko je bolečine, veliko je jeze,“ je ob enem od protestov dejala predstavnica belgijske organizacije mladih kmetov Judy Peeters.
Evropska komisija je v odziv na pritiske kmetijskih organizacij izpostavila zaščitne mehanizme v sporazumu. Med njimi so zaščita več kot 340 geografskih označb evropskih proizvodov, kot sta grška feta in francoski šampanjec, ter vzpostavitev kriznega sklada v višini 6,3 milijarde evrov. Ta bi omogočal tudi začasno ukinitev preferencialnih carin v primeru nenadnega in škodljivega porasta uvoza. Države članice so v zadnjem trenutku dodatno zaostrile pogoje za sprožitev zaščitnih ukrepov, kar je bilo del kompromisa za pridobitev podpore Italije.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je po odločitvi dejala, da „je bilo ustvarjeno ravnovesje trajnostno“ ter izrazila upanje, da bo sporazum prinesel koristi na več področjih. Komisija ob tem opozarja, da bi morebitna zavrnitev pomenila resno tveganje za prihodnost dogovora, saj je Brazilija že nakazala možnost umika, če EU sporazuma ne bi potrdila.
