Predstavniki sindikatov in delodajalcev se strinjajo, da bi morala vlada dohodninsko lestvico in davčne olajšave prihodnje leto uskladiti za več kot predlaganih 4,15 odstotka. Višja uskladitev bi zaposlenim pri enaki bruto plači prinesla višji neto prejemek.
Vlada je 4,15-odstotno uskladitev vključila v predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2027 in 2028, ki ga je skupaj s proračunskimi dokumenti poslala v državni zbor.
Predlagani delež predstavlja najnižjo zakonsko dovoljeno uskladitev. Zakon o dohodnini namreč določa, da se morajo olajšave in meje dohodninskih razredov uskladiti najmanj v višini polovice medletne rasti povprečne junijske plače. Ta je po podatkih statističnega urada znašala 8,3 odstotka.
Socialni partnerji želijo več od minimuma
“Tako delodajalci kot sindikati smo se strinjali, da se ta sprememba ne bi zgodila v minimalnem znesku, kajti vsem so v interesu višje neto plače,” je po seji Ekonomsko-socialnega sveta povedal njegov predsednik in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.
Če bi vlada splošno olajšavo zvišala za predlaganih 4,15 odstotka, bi ta prihodnje leto znašala približno 5.782 evrov. Če bi jo uskladila s celotno 8,3-odstotno rastjo povprečne plače, bi se približala 6.013 evrom.
Višja splošna olajšava pomeni, da je manjši del dohodka obdavčen. Premik meja dohodninskih razredov navzgor pa zmanjšuje možnost, da bi zaposleni zaradi nominalne rasti plače večji del dohodka plačeval po višji davčni stopnji.
Spomnimo: Sindikati so Golobovo ustavitev Janševe reforme podprli
Leta 2022 so sindikati izrecno podprli odločitev Golobove vlade, da ustavi Janševo dohodninsko reformo. Delodajalske organizacije so ji medtem odločno nasprotovale.
Novela, sprejeta v času vlade Janeza Janše, je predvidevala postopno zviševanje splošne olajšave:
- 4.500 evrov leta 2022,
- 5.500 evrov leta 2023,
- 6.500 evrov leta 2024,
- 7.500 evrov leta 2025.
Golobova vlada je nadaljnje zviševanje ustavila in splošno olajšavo za leto 2023 določila pri 5.000 evrih.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo vodi v članku citirani Andrej Zorko, in Konfederacija sindikatov javnega sektorja sta takrat podprli odpravo postopnega zviševanja olajšave na 7.500 evrov. Trdili sta, da bi višja olajšava najbolj koristila ljudem z najvišjimi dohodki in povzročila velik izpad proračunskih prihodkov, je razvidno iz takratnih pripomb ZSSS.
Nasprotno so GZS in druge delodajalske organizacije Golobovi noveli javno nasprotovale ter zahtevale nadaljevanje načrtovanega zviševanja splošne olajšave.
Odločitev še ni sprejeta
Socialni partnerji konkretnega skupnega odstotka uskladitve še niso določili. O možnosti, da bi bil koeficient višji od zakonskega minimuma, se bodo v sredo pogovarjali na ministrstvu za finance.
Zorko je opozoril na nadaljnjo rast cen osnovnih življenjskih potrebščin. “Pričakujemo, da se bomo dogovorili o tem, da se bodo neto prejemki delavk in delavcev povečali,” je dejal po navedbah STA.
Sindikati predlagajo tudi zvišanje neobdavčenih povračil stroškov iz delovnega razmerja, med drugim za prehrano in prevoz. Pri tem za zdaj niso dobili podpore delodajalske strani in finančnega ministrstva.
