Visokobeljakovinske diete so v zadnjih letih postale priljubljena izbira med tistimi, ki želijo shujšati, povečati mišično maso ali izboljšati sestavo telesa. Čeprav so beljakovine ključne za rast, obnovo tkiv in občutek sitosti, pa strokovnjaki opozarjajo, da lahko njihov prekomerni vnos prinese tudi neželene posledice – še posebej, če se uživajo v velikih količinah in daljše časovno obdobje.
Ena prvih pasti je nepričakovano pridobivanje telesne teže. Čeprav mnogi verjamejo, da dieta z veliko beljakovinami pomaga hujšati, lahko kalorični presežek – ki ga telo ne porabi za energijo – vodi do kopičenja maščobnega tkiva, namesto do povečanja mišic.
Pogosta težava je tudi zaprtje, saj takšne diete pogosto izključujejo vlaknine, ki jih dobimo iz sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. Pomanjkanje vlaknin lahko upočasni prebavo in povzroča nelagodje.
Previsok vnos beljakovin, zlasti iz mesa in mlečnih izdelkov, lahko povzroča tudi prebavne motnje, kot so napihnjenost, driska, slabost in bolečine v trebuhu. Prebavni sistem mora namreč vložiti več napora v razgradnjo večjih količin beljakovin, kar lahko vpliva na ravnovesje črevesja.
Telo se pri presnovi beljakovin zanaša tudi na delovanje ledvic, ki morajo izločiti odvečen dušik, kar pomeni večjo izgubo tekočine in posledično dehidracijo, če ob tem ne zaužijemo dovolj vode.
Strokovnjaki pri Health Shots opozarjajo, da je dolgoročno uživanje večjih količin beljakovin lahko nevarno za ljudi z že obstoječimi težavami z ledvicami. Obremenitev tega organa se lahko poveča, kar poslabša delovanje.
Podobno velja tudi za jetra, ki imajo vlogo pri presnovi beljakovin – če so že oslabljena, lahko dodatna presnovna obremenitev stanje poslabša. Pogost spremljevalec diet z visoko vsebnostjo beljakovin in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov je tudi slab zadah, znan kot t. i. keto zadah, ki nastane zaradi tvorbe ketonov v telesu.
Nenazadnje pa takšne diete pogosto vodijo tudi v neravnovesje hranil, saj osredotočenost na beljakovine lahko pomeni zanemarjanje vitaminov, mineralov in drugih pomembnih sestavin. Dolgoročno to lahko negativno vpliva na imunski sistem, prebavo in splošno zdravje. Strokovnjaki zato svetujejo, da se visokobeljakovinskih režimov lotevamo zmerno, po možnosti pod nadzorom prehranskega strokovnjaka ali zdravnika, še posebej če gre za dolgotrajno spremembo prehrane.
Foto: Freepik
