Vlada išče 370 milijonov evrov prilagoditev, največ bi “vzeli” zdravstvu in obrambi

ByA. K.

14. maja, 2026 , , , , ,
Posvet o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sklical predsednik vlade Robert Golob, na katerem so sodelovali izvajalci storitev, predstavniki uporabnikov in pristojna ministrstva [Foto: Daniel Novakovič/STA/Vlada RS Flickr]

Vlada pripravlja za 370 milijonov evrov prilagoditev, s katerimi želi letos preprečiti večje poslabšanje javnih financ in primanjkljaj sektorja država zadržati pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Brez dodatnih ukrepov bi po aktualnih ocenah dosegel 3,4 odstotka BDP.

Dokument, s katerim se je danes seznanila vlada, precej jasno kaže, da prvotni javnofinančni načrti brez dodatnih posegov države očitno niso več vzdržni. Odhodki države rastejo hitreje od prvotnih projekcij, zato vlada zdaj išče kombinacijo višjih prihodkov, prerazporeditev in omejevanja porabe.

Po načrtu naj bi država 120 milijonov evrov pridobila z višjimi davčnimi prihodki zaradi dobrega poslovanja gospodarstva v lanskem letu, dodatnih 250 milijonov evrov pa z nižanjem odhodkov ter ukrepi ministrstev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Največ prilagoditev naj bi izvedli na obrambnem, zdravstvenem in infrastrukturnem področju.

Zakaj je pomembna meja 2,9 odstotka BDP

Številka 2,9 odstotka BDP ni nepomembna. Evropska unija pri fiskalnih pravilih tradicionalno posebej spremlja mejo treh odstotkov BDP, zato dokument deluje tudi kot poskus, da država uradni primanjkljaj zadrži pod politično in finančno občutljivo ravnjo.

V finančnih krogih bi takšno popravljanje številk lahko razumeli predvsem kot signal Bruslju in finančnim trgom, da želi država ohraniti nadzor nad javnofinančno sliko v času naraščajočih izdatkov.

Pomemben del izboljšanja temelji na višjih davčnih prilivih zaradi lanskega gospodarskega cikla, ne pa na večjih strukturnih reformah porabe države. To pomeni, da javne finance trenutno še vedno deloma podpira razmeroma močno poslovanje podjetij iz preteklega obdobja.

Rezov vlada za zdaj še ni konkretizirala

Čeprav vlada govori o 370 milijonih evrov prilagoditev, podrobnejšega seznama rezov oziroma omejitev še ni predstavila. Dokument omenja predvsem znižanje odhodkov, ukrepe ministrstev in prerazporeditve sredstev.

To lahko v praksi pomeni:

  • zamikanje posameznih projektov,
  • prestavljanje investicij,
  • prerazporeditve med resorji,
  • omejevanje določenih izdatkov,
  • ali administrativno izboljševanje tekočega proračunskega salda.

Ministrstva morajo ministrstvu za finance do 18. maja poslati predloge prerazporeditev sredstev za pokrivanje manka v finančnih načrtih ministrstva za delo ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar nakazuje dodatne pritiske znotraj posameznih resorjev.

Dokument zato deluje predvsem kot kratkoročni poskus stabilizacije javnofinančne slike v obdobju vse večjih stroškov države.