Predsednik nemške zunanje obveščevalne službe BND Martin Jäger je posvaril, da bi se Nemčija zaradi stopnjevanja ruskih hibridnih dejavnosti lahko znašla v nasilnem konfliktu z Rusijo. Ob tem je poudaril, da trenutno ni znakov skorajšnjega obsežnega napada na ozemlje zveze Nato.
“Nemčija je v nevarnosti, da se znajde v nasilnem konfliktu z Rusijo,” je Martin Jäger dejal na letnem javnem zaslišanju vodij nemških obveščevalnih služb pred parlamentarnim nadzornim odborom Bundestaga.
Kot primer nove stopnje ogroženosti je navedel avgustovski poskus napada z eksplozivom opremljenim brezpilotnim letalnikom na letališču Leipzig/Halle. Nemška vlada je odgovornost za incident pripisala Rusiji, Moskva pa obtožbe zavrača.
“Rusija je naš najnevarnejši nasprotnik,” je ocenil Martin Jäger. Po njegovih besedah trenutno nobena druga država za Nemčijo ne predstavlja tako neposredne, celovite in konkretne grožnje. Rusija proti Nemčiji vodi “vojno v senci”
Vodja BND je rusko delovanje opisal kot “vojno v senci”, ki je ni mogoče uvrstiti v običajne vojaške ali pravne kategorije, poroča Deutsche Welle. Vključuje sabotaže, kibernetske napade, vohunjenje, dezinformacije in poskuse vplivanja na politične odločitve.
Po oceni nemških obveščevalnih služb želi Moskva predvsem zmanjšati evropsko podporo Ukrajini in preprečiti nadaljnje dobave orožja. Martin Jäger meni, da rusko vodstvo Nemčijo obravnava kot enega glavnih nasprotnikov, ker Berlin podpira Ukrajino in nasprotuje pritisku na članice Nata v baltski regiji.
Ruske obveščevalne službe po njegovi oceni delujejo vse bolj agresivno, nevarnost napadov na cilje v Nemčiji pa ostaja resnična. Nemčija se mora zato pripraviti na nove poskuse ustrahovanja, vmešavanja in morebitne jedrske grožnje.
“Rusija nas preizkuša in pozorno spremlja, kako se bomo odzvali. Vsak znak omahovanja jo spodbuja k dodatnemu pritisku,” je sporočilo vodje BND povzel Reuters.
Obsežnega napada na Nato trenutno ne pričakujejo
Kljub ostremu opozorilu BND nima podatkov, da bi Rusija pripravljala skorajšnji obsežen napad na ozemlje zveze Nato. Martin Jäger pa dopušča možnost vojaških aktivnosti nižje intenzivnosti, zlasti v baltskih državah.
Med takšne dejavnosti bi lahko sodile omejene provokacije, incidenti pod lažno zastavo ali napadi, pri katerih bi bilo težko hitro in nedvoumno določiti odgovornost. Takšen način delovanja bi Rusiji omogočil preverjanje odziva posameznih članic in celotnega zavezništva, ne da bi takoj sprožila odprt vojaški spopad.
Nemške službe opozarjajo tudi, da bi lahko Rusija pozimi še okrepila napade na Ukrajino in skušala uničiti njeno energetsko, gospodarsko ter obrambno sposobnost.
Opozorila pred sabotažami in atentati
Na zaslišanju je sodeloval tudi predsednik Zveznega urada za zaščito ustave BfV Sinan Selen. Opozoril je, da ruske službe pri svojem delovanju sprejemajo možnost civilnih žrtev ter načrtujejo sabotaže in nasilna dejanja proti posameznikom.
Po njegovih besedah se ruske kampanje vplivanja ne osredotočajo več samo na zvezne volitve, temveč tudi na deželne in lokalne volitve. Njihov cilj naj bi bil povečevanje razdora, negotovosti in nezaupanja v demokratične ustanove.
O naraščajočih grožnjah je spregovorila tudi vodja vojaške protiobveščevalne službe MAD Martina Rosenberg. Dejala je, da je nemška vojska izpostavljena različnim nevarnostim od zunaj in od znotraj.
Obveščevalne službe se pripravljajo tudi na morebitno oblast AfD
Poslanci so Sinana Selena vprašali še, kako bi morebitna udeležba AfD v vladi Saške-Anhalt vplivala na varovanje občutljivih podatkov in sodelovanje z drugimi obveščevalnimi službami.
Vprašanje je odprl poslanec Zelenih Konstantin von Notz, ki je AfD opisal kot Rusiji naklonjeno stranko. Selen ni neposredno obtožil AfD, da bi Moskvi posredovala tajne podatke. Povedal pa je, da so se službe pripravile tudi na takšen politični položaj ter da bo morda treba prilagoditi podatkovne sisteme in izmenjavo informacij.
Berlin pripravlja širitev pooblastil služb
Vodje vseh treh nemških obveščevalnih služb so podprli reformo zakonodaje, ki bi razširila njihove pristojnosti. Predlog predvideva, da bi lahko službe v posebnih primerih poleg zbiranja informacij izvajale tudi dejavnejše operacije.
Mednje bi lahko sodilo preprečevanje kibernetskih napadov ali oviranje razvoja orožnih sistemov sovražnih držav. Bundestag o predlogu zakona še ni odločal.
Nemške obveščevalne službe so zaradi zgodovinskih izkušenj po drugi svetovni vojni tradicionalno bolj omejene kot primerljive službe v Veliki Britaniji, Franciji ali Združenih državah Amerike. Njihovi vodje zdaj trdijo, da zaradi spremenjenih varnostnih razmer potrebujejo več operativnih možnosti.
