Vidna članica Resni.ce Sabina Senčar je na družbenem omrežju objavila pismo, naslovljeno na Zorana Stevanovića in Janeza Janšo. Predlaga popravek zakona o nalezljivih boleznih in odpira vprašanje prihodnjega političnega sodelovanja.
Pismo prihaja v trenutku, ko se kot ključna za oblikovanje morebitne desne koalicije omenja prav podpora Resni.ce. Senčar se neposredno odziva na to situacijo in oba naslovnika poziva k ravnanju, ki bi po njenem mnenju lahko povečalo zaupanje javnosti.
Na začetku izpostavi odgovornost političnih voditeljev: “Veliki politiki in vodje niso brez napak, največji med njimi pa svoje napake znajo priznati in jih popraviti. Upam, da vama bo uspelo oboje, popeljati državljane v boljšo prihodnost in se hkrati držati predvolilnih obljub.”
Podpora brez koalicije po njenem ne pomeni razlike
Stevanoviću očita, da razlika med podporo in vstopom v vlado za volivce ni bistvena: “Tvoji volivci niso neumni in ni jih za podcenjevati. Dati podporo bodočemu mandatarju, in ne iti v vladno koalicijo, je vsebinsko enako.”
Spomni tudi na izvor stranke in njena izhodišča: “Stranka Resni.ca je zares zrasla na nasprotovanju ukrepom, ki jih je takrat narekoval predsednik vlade Janez Janša. Razumem in strinjam se, da se prihodnosti ne gradi na starih zamerah, revanšizmu in kaznovanju.”
Ob tem doda, da mora stranka ponuditi več kot zgolj funkcije: “Stranka Resni.ca ni Zoran Stevanović, ampak gibanje, ki je zraslo z njim in na naših skupnih vrednotah.”
Predlog zakonskega popravka kot prvi korak
Kot konkreten korak predlaga spremembo zakonodaje: “Prosim vaju, da predlagata popravek Zakona o nalezljivih boleznih, v katerega sedaj niso vnešene varovalke. Zakon je bil k sreči sprejet pod prejšnjo vlado gospoda Roberta Goloba, zato bi bil popravek ZNB-D za oba vaju sprejemljiva poteza.”
Pojasni tudi politični pomen takšne poteze: “Za tebe, Zoran, bi to pomenilo, da se nisi boril le za položaj, ampak za vsebino, ki si jo obljubil svojim volivcem. Za gospoda Janeza Janšo pa ne bi bilo težko obljubiti izboljšanja napak prejšnje vlade.”
Po njenem bi takšna odločitev lahko presegla zgolj delitev funkcij: “To bi bila poteza, ki bi za oba pomenila več kot samo ponovno deljenje položajev in morda celo roka sprave za obe strani.”
Poziv k gradnji zaupanja
V zaključku poudari potrebo po drugačnem političnem pristopu: “Nov list lahko odpremo le tako, da so odnosi med strankami transparentno grajenje mostov, ne zidov. Priznavanje svojih spodrsljajev in popravljanje napačnih odločitev pa bi v ljudi vlilo veliko več zaupanja.”
Doda še širšo sliko političnega delovanja: “Gradimo torej mostove, ki bodo imeli večjo nosilnost, ki bodo zmogli premostiti težje tovore. Brv čez potoček zna vreči vsak, velike gradnje pa potrebujejo veliko dobrih strokovnjakov.”
Pismo zaključi s pričakovanjem, da bodo odločevalci delovali v smeri izboljšanja razmer za državljane.
