V Sloveniji se zaradi dolgoletnega cepljenja nekatere nalezljive bolezni praktično ne pojavljajo več, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kljub temu pa se pojavlja nova težava – nizka precepljenost odraslih, ki po oceni stroke predstavlja vse večje tveganje.
Na inštitutu so ob tem spomnili, da se zaradi dolgoletnega sistematičnega cepljenja nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji praktično ne pojavljajo več, druge pa le še redko. Med pomembnejšimi dolgoročnimi cilji cepljenja so na NIJZ izpostavili tudi možnost, da bi ob zadostni precepljenosti proti HPV v prihodnje lahko odpravili raka materničnega vratu.
Epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek je na novinarski konferenci poudarila, da ima slovenski nacionalni program cepljenja dolgo tradicijo, saj segajo številna cepljenja, zlasti za otroke, v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Kot je navedla, je prav večdesetletno sistematično cepljenje omogočilo, da se pri nas otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s Hib ne pojavljajo več, redki pa so tudi posamezni primeri ošpic ali tetanusa pri starejših necepljenih odraslih.
NIJZ: zaščita najmlajših ostaja temelj
Na NIJZ so posebej izpostavili pomen zaščite dojenčkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema med najbolj ranljivimi skupinami. Pediatrinja Alenka Rus iz Zdravstvenega doma Ljubljana je pojasnila, da cepljenje otroka lahko zaščiti že pred samo okužbo ali pa pred težjim potekom bolezni.
Kot je navedla, gre za vnaprejšnjo pripravo imunskega sistema, da se ob stiku s povzročiteljem hitreje odzove in pravočasno vzpostavi obrambo. Ob tem je izpostavila tudi pomen zaupanja med starši in pediatri. Po njenih besedah starši pri informacijah o cepljenju še vedno najbolj zaupajo pediatrom, zato je naloga zdravnikov, da tudi ob dvomih in oklevanju podajo jasno in strokovno pojasnilo.
Rus je ob tem poudarila, da cepljenje ostaja ena najbolj varnih in učinkovitih oblik zaščite otrok ter da bi moralo biti dostopno vsem otrokom, ne pa razumljeno kot privilegij.
V nosečnosti zaščita tudi za novorojenčka
Na NIJZ so opozorili tudi na pomen cepljenja v nosečnosti. Kot so navedli, se v tem obdobju priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu, saj je mogoče s tem zaščititi otroka v prvih mesecih življenja, ko sam še ne more biti cepljen.
Ginekolog in vodja oddelka za intenzivno perinatalno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Miha Lučkovnik je pojasnil, da nosečnica s cepljenjem razvije protitelesa, ki se nato prek posteljice in pozneje tudi z materinim mlekom prenesejo na otroka. S tem je novorojenček zaščiten prav v obdobju največje ranljivosti.
Lučkovnik je izpostavil, da lahko okužbe, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, pri dojenčkih povzročijo hude zaplete, pri nosečnicah pa hujši potek bolezni. Po njegovih besedah cepljenje pomembno zmanjšuje obolevnost in tudi umrljivost. Ob tem je dodal, da so uporabljena cepiva neživa, zato ne morejo povzročiti okužbe ali poškodovati ploda, neželeni učinki pa so večinoma blagi in prehodni.
NIJZ opozarja na nizko precepljenost odraslih
Kot so poudarili na NIJZ, je v Sloveniji razmeroma dobra precepljenost z obveznimi cepljenji, precej slabša pa pri priporočenih cepljenjih otrok, najslabša pa pri priporočenih cepljenjih odraslih. Na to je opozorila tudi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Pojasnila je, da v odrasli dobi številna cepljenja niso več obvezna, ampak priporočena. Med njimi so cepljenja proti davici, tetanusu, klopnemu meningoencefalitisu, oslovskemu kašlju in gripi, pa tudi zaščita pred boleznimi ob potovanjih na endemska območja.
Kopčavar Guček je izpostavila, da ima pri odraslih največji vpliv na odločanje o cepljenju mnenje osebnega izbranega zdravnika. Hkrati je opozorila na zanimiv razkorak v ravnanju ljudi: pri cepljenjih in zaščiti z zdravili zaradi turizma so posamezniki po njenih besedah precej bolj brezskrbni, medtem ko se pri cepljenju proti gripi ali covidu-19 veliko pogosteje pojavljajo dvomi, vprašanja in zadržki.
Starejši med najbolj izpostavljenimi
Na NIJZ so izpostavili tudi pomen cepljenja pri starejših odraslih, saj imunski sistem s staranjem slabi. Gregor Veninšek, predstojnik centra za geriatrično medicino UKC Ljubljana, je opozoril, da sta gripa in pnevmokokne okužbe pomembna povzročitelja obolevnosti, zapletov in smrti v starejši populaciji.
Kot je navedel, sta obe bolezni povezani s slabim počutjem, obiski pri osebnem zdravniku in na urgenci, potrebo po bolnišničnem zdravljenju ter povečano umrljivostjo. Opozoril je, da lahko med sezono gripe umre do 500 ljudi več, večina smrti pa je med starejšimi. Pri osebah, starejših od 75 let, lahko ob invazivni okužbi s pnevmokokom umre skoraj tretjina bolnikov.
Veninšek je ob tem poudaril, da je proti obema okužbama na voljo učinkovito cepljenje. Po njegovih besedah lahko cepljenje proti gripi prepolovi obolevnost, zmanjša obiske urgence za do tretjino in močno zmanjša težje poteke bolezni, cepljenje proti pnevmokoku pa lahko prepreči vsako deseto hospitalizacijo in do polovico smrti zaradi invazivnih okužb.
Več cepljenih proti gripi, a precepljenost ostaja prenizka
Na NIJZ so poudarili, da se program cepljenja z leti dopolnjuje in danes vključuje tudi številna priporočena cepljenja za odrasle, starejše in druge ranljive skupine. Letos je bilo tako omogočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za dodatni dve generaciji prebivalstva, stari 43 in 44 let. Kot so napovedali, bodo dojenčki od jeseni dobili tudi možnost nove zaščite proti RSV z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi.
Čeprav se je letos proti gripi cepilo več kot 42.000 prebivalcev več kot lani, pa na NIJZ opozarjajo, da je ta precepljenost še vedno nizka v primerjavi z zahodnoevropskimi državami. Marta Grgič Vitek je ob tem izpostavila, da ostaja ključno vzdrževanje visoke precepljenosti oziroma njeno izboljšanje pri vseh cepljenjih, ki jih zagotavlja nacionalni program cepljenja, tako pri otrocih kot pri odraslih in drugih ranljivih skupinah.
