Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu prestala novo glasovanje o nezaupnici, ki ga je sprožila desnica, a tudi tokrat brez potrebne podpore za razrešitev Komisije. Za izglasovanje nezaupnice je zahtevana dvotretjinska večina, ki je pobudniki niso dosegli: za razrešitev je glasovalo 165 poslancev, proti 390, 10 pa se jih je vzdržalo.
Pobuda je bila del širšega političnega pritiska na Komisijo v času, ko se EU sooča z zapletenimi zunanjepolitičnimi in gospodarskimi izzivi. V razpravi so poslanske skupine Evropske ljudske stranke, socialnih demokratov in liberalcev pobudo označile kot poskus politične destabilizacije v občutljivem trenutku za Unijo.
Osrednja tema, ki jo pobudniki navajajo kot razlog za nezaupnico, je trgovinski sporazum EU z državami Mercosurja. Poslanca Kinga Gál in Jean-Paul Garraud iz skupine Patrioti za Evropo sta sporazum označila kot „zadnjo kapljo“ in „smrtno obsodbo za evropske kmete po več kot 25 letih pogajanj“, pri čemer sta poudarjala, da nasprotovanje ni omejeno le na eno politično skupino. V podporo pobudi so se v razpravi postavili tudi poslanci iz skupine Evropa suverenih narodov ter Evropskih konservativcev in reformistov.
Gre že za četrti poskus odpoklica Komisije od julija lani. Prvega je sprožil romunski poslanec Gheorghe Piperea, oktobra pa sta sledili še dve ločeni pobudi, ki sta jih vložili skupina Patrioti za Evropo in poslanci z levega političnega pola. Nobena od njih ni dobila zadostne podpore.
Enotnost proti politični blokadi
Na drugi strani so zagovorniki Komisije poudarjali, da pogosti poskusi rušenja izvršne oblasti zavirajo delovanje EU. Nizozemski poslanec Jeroen Lenaers iz Evropske ljudske stranke je opozoril, da radikalne politične skupine „prepogosto poskušajo blokirati skupne evropske rešitve, nato pa prav te nerešene probleme uporabljajo kot orožje za politične koristi“. Po njegovih besedah mora Evropa diverzificirati trgovinske partnerje, sporazum z državami Južne Amerike pa vidi kot del strategije za zaščito delovnih mest in stabilnost dobavnih verig.
Belgijska poslanka Kathleen Van Brempt iz vrst socialnih demokratov in podpredsednica odbora za mednarodno trgovino je ocenila, da je „nepredstavljivo“, da bi skrajna desnica v razmerah povečanih geopolitičnih napetosti skušala zrušiti Komisijo. „Zdaj je čas, da pokažemo, za kaj se Evropa zavzema: za enotnost znotraj Unije in z drugimi partnerji po svetu, tudi z državami Mercosurja,“ je dejala.
Podobno stališče so zavzeli tudi liberalci. Irski poslanec Billy Kelleher iz skupine Renew je poudaril, da EU potrebuje delujočo izvršno oblast, in vprašal, kdo bi v imenu Unije vodil ključna pogajanja z ZDA, če bi bila Komisija razrešena. „Naši državljani potrebujejo stabilnost, ne političnih eksperimentov,“ je dejal.
Kritike sporazuma so prihajale tudi z leve in iz vrst Zelenih, vendar z drugačnimi argumenti. Francoska poslanka Marie Toussaint je opozorila, da je sporazum „nezdružljiv s podnebnimi cilji EU in obljubo o pravičnem zelenem prehodu“, hkrati pa dodala, da skrajna desnica po njenem mnenju nima legitimnosti, da bi se predstavljala kot zagovornica skupnega dobrega, saj zanika podnebne spremembe in nasprotuje okoljskim politikam.
Ratifikacija sporazuma začasno ustavljena
Vzporedno z razpravo o nezaupnici so poslanci z ozko večino podprli predlog, da Sodišče EU poda mnenje o tem, ali je sporazum z Mercosurjem skladen z evropskimi pogodbami ter ali bi lahko omejeval izvajanje politik varstva okolja in zdravja potrošnikov. To pomeni, da se ratifikacijski postopek v Evropskem parlamentu začasno ustavlja do sodbe sodišča.
Sporazum so EU in države trgovinskega bloka Mercosur podpisale konec tedna v Asunciónu, zajema pa trg z okoli 700 milijoni prebivalcev. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v razpravi poudaril, da sporazum „pošilja sporočilo, da izbiramo trgovino, ki temelji na pravilih, multilateralizem namesto unilateralizma ter trajnost namesto izkoriščanja narave“.
Pred podpisom so sporazum podprle številne države članice, proti pa so bile med drugim Francija, Poljska, Avstrija, Irska in Madžarska. Razdeljenost se odraža tudi med poslanci iz posameznih držav.
Med slovenskimi evropskimi poslanci je za nezaupnico Evropski komisiji glasoval le Matjaž Nemec (SD), medtem ko so bili proti Zala Tomašič in Romana Tomc (obe SDS), Marjan Šarec (Svoboda) ter Matej Tonin (NSi). Irena Joveva (Svoboda) in Milan Zver (SDS) sta se vzdržala, Branko Grims (SDS) in Vladimir Prebilič (Zeleni) pa na glasovanju nista sodelovala.
Vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke Romana Tomc je pred glasovanjem na omrežju X zapisala, da delegacija stranke SDS predloga nezaupnice proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen ne bo podprla.
