Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura Združene države ne izključujejo nadaljnjih pritiskov na Venezuelo, vključno z vojaškimi možnostmi. Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu tedna dejal, da bi se Washington lahko znova odločil za uporabo sile, če preostali deli venezuelske oblasti ne bodo sodelovali pri stabilizaciji države.
Izjave je podal v pogovoru z novinarji na predsedniškem letalu, kjer je poudaril, da je cilj njegove administracije zajezitev trgovine z drogami, nadzor migracijskih tokov in preureditev ključnih gospodarskih sektorjev, predvsem naftne industrije.
Trump je ob tem omenil tudi Kolumbijo in Mehiko ter dejal, da imajo države v regiji odgovornost pri omejevanju tihotapljenja drog v Združene države. Po njegovih besedah bi lahko pomanjkanje sodelovanja vodilo v dodatne ameriške ukrepe.
„Operacija Kolumbija se mi zdi dobra,“ je dejal in dodal, da se tudi Kuba, dolgoletna zaveznica Venezuele, sooča z notranjo nestabilnostjo, ki po njegovem mnenju ne zahteva neposrednega ameriškega posredovanja.
Maduro v priporu, oblast razdeljena
Maduro je po ameriški operaciji v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami. Njegovo pridržanje je v Venezueli odprlo vprašanje dejanskega vodenja države in povzročilo politično zmedo v vrhu oblasti.
Trump je poudaril, da ZDA ne bodo silile v takojšnje volitve, temveč bodo skušale sodelovati z obstoječimi strukturami oblasti. Po njegovih besedah je cilj postopna normalizacija razmer, ne pa hiter politični preobrat brez nadzora.
Caracas govori o ugrabitvi
Venezuelski oblastni vrh je ameriško akcijo ostro obsodil. Notranji minister Diosdado Cabello je pridržanje Madura in njegove žene označil za ugrabitev ter zatrdil, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države.
„Tu je samo en predsednik in njegovo ime je Nicolas Maduro Moros,“ je dejal v zvočnem sporočilu, objavljenem prek vladne stranke PSUV.
Obrambni minister Vladimir Padrino je na državni televiziji zatrdil, da so bili v ameriškem napadu ubiti vojaki in civilisti, ter napovedal aktivacijo oboroženih sil za zaščito suverenosti države. Kubanske oblasti so sporočile, da je bilo v operaciji ubitih 32 njihovih državljanov.
Začasno vodenje in spor z ZDA
Funkcijo začasne voditeljice je s podporo vrhovnega sodišča prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, ki je poudarila, da Maduro formalno ostaja predsednik. Javnosti je sporočila, da ne pristaja na sodelovanje z Združenimi državami pod pogoji, ki jih postavlja Washington.
Trump je v kasnejšem intervjuju dejal, da bi lahko Rodriguezova, če ne bo sodelovala, nosila hujše posledice kot Maduro. Uradnega odziva venezuelskih oblasti na te izjave ni bilo.
Nafta, sankcije in migracije
Ameriška administracija aretacijo Madura predstavlja kot izvrševanje sodnih postopkov zaradi obtožb iz leta 2020, vključno z očitki o narkoterorizmu. Maduro vse obtožbe zavrača.
Trump je ob tem znova poudaril, da morajo imeti ameriška podjetja popoln dostop do venezuelskih naftnih virov. Dodal je, da so migracije iz Venezuele pomembno vplivale na odločitev Washingtona.
„V našo državo je poslal milijone ljudi, tudi kriminalce in preprodajalce drog,“ je dejal.
Previdni protesti in vsakdan v senci negotovosti
V Caracasu so se v nedeljo zbrali Madurovi podporniki na vladno organiziranem shodu. Opozicija je bila pri odzivih zadržana, varnostne sile pa so bile ponekod manj vidne kot običajno.
Kljub napetemu vzdušju so bile številne trgovine odprte, ljudje so hodili v službo, nekateri pa so si začeli ustvarjati zaloge osnovnih živil.
„Strah je prisoten, a življenje mora iti naprej,“ je povedala prebivalka Maracaiba, ki je kupovala hrano za družino.
V Združenih državah so se pojavila vprašanja o trajanju morebitne ameriške prisotnosti v Venezueli. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je opozoril, da Bela hiša ni pojasnila, koliko časa in s kakšnimi sredstvi namerava ZDA ostati v državi.
Varnostni svet Združenih narodov se bo sestal na izredni seji. Rusija in Kitajska sta ameriške ukrepe že kritizirali, več držav pa je Washington pozvalo k spoštovanju mednarodnega prava in odprlo vprašanje zakonitosti posega v suverenost Venezuele.
