V enem najbolj aktivnih območij nastajanja zvezd v naši galaksiji so astronomi prvič dobili izjemno jasen vpogled v procese, ki so bili doslej skriti za gostimi oblaki prahu. Gre za regijo W51, kjer nastajajo nekatere najmasivnejše mlade zvezde.
Nove opazovalne podatke je omogočil vesoljski teleskop James Webb, ki z infrardečo tehnologijo prodre skozi prah in razkrije strukture, ki jih optični teleskopi ne morejo zaznati. Prav ta tehnološki preskok je raziskovalcem omogočil, da so v območju zaznali zvezde in procese, ki so bili prej praktično nevidni.
Raziskavo je pripravila ekipa Univerze na Floridi pod vodstvom avtorja Kylea Bumpersa, rezultati pa so bili objavljeni v znanstveni reviji The Astronomical Journal.
Mladi sistemi, ki še vedno nastajajo
Opazovanja kažejo, da so se številne zvezde v regiji W51 začele oblikovati relativno nedavno, v zadnjem milijonu let, in da proces nastajanja še vedno poteka. Med zaznanimi objekti so tudi protozvezde, ki še pridobivajo maso in še niso dosegle svoje končne velikosti.
“Z optičnimi in zemeljskimi infrardečimi teleskopi ne moremo videti mladih zvezd skozi prah,” je dejal Adam Ginsburg, profesor astronomije. »Zdaj lahko.«
Nove slike razkrivajo tudi kompleksne strukture, kot so ionizirani plinski mehurčki, temne prašne niti ter močni udarni valovi, ki nastajajo zaradi izpustov materiala iz mladih zvezd. Prav ti procesi pomembno vplivajo na okolico in oblikujejo nadaljnji razvoj območja.
Masivne zvezde in njihov vpliv na okolje
Posebno pozornost raziskovalci namenjajo masivnim zvezdam, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju galaktičnega okolja. Te zvezde oddajajo močno sevanje, ki segreva okoliški plin in vpliva na nastajanje novih zvezd v bližini.
“Zaradi Jamesa Webba lahko vidimo te skrite, mlade masivne zvezde, ki nastajajo v tem območju,” je pojasnil doktorski kandidat Taehwa Yoo. “Z opazovanjem teh zvezd lahko preučimo njihove mehanizme nastajanja.”
Kljub napredku pa raziskovalci poudarjajo, da tudi najzmogljivejši infrardeči teleskop ne razkrije celotne slike.
Del procesa ostaja skrit
Primerjava podatkov teleskopa James Webb z opazovanji radijskega observatorija ALMA je pokazala, da oba instrumenta zaznata le del celotne populacije zvezd. To pomeni, da velik del nastajanja zvezd še vedno poteka skrit pred neposrednim opazovanjem.
Raziskovalci so ob tem poudarili, da so bile prejšnje fotografije regije precej manj natančne, nova generacija opazovanj pa omogoča bistveno bolj podrobno analizo. Na slikah so tako prvič zaznali na tisoče manjših zvezd in kompleksne tokove vročega plina, ki krožijo v njihovem okolju.
“Niso prve fotografije te regije, so pa najboljše,” je dejal Ginsburg. “So toliko boljše, da so v bistvu povsem nove fotografije.”
Kot dodajajo raziskovalci, vsako novo opazovanje prinese tudi nova presenečenja, kar kaže, da je razumevanje nastajanja zvezd še vedno v razvoju in da bodo prihodnje analize razkrile še več podrobnosti o teh procesih.
