Koprsko višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za predsednika SDS Janeza Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja v zadevi Trenta. S tem je eden najdaljših in politično najbolj izpostavljenih sodnih postopkov zadnjih let pravnomočno končan.
Višji sodniki so zavrnili pritožbo specializiranega državnega tožilstva in pritrdili odločitvi celjskega okrožnega sodišča, ki je aprila lani ocenilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati očitanega kaznivega dejanja oziroma domnevne korupcijske sheme pri prodaji zemljišča v Trenti in kasnejšem nakupu stanovanja v Ljubljani.
Kot poroča RTV Slovenija, je višje sodišče med drugim zavrnilo osrednjo tezo tožilstva, da je bila vrednost parcele v Trenti bistveno nižja od zneska, po katerem je bila prodana. Po presoji sodnikov tožilstvo ni uspelo dokazati, da je bila tržna vrednost zemljišča zgolj okoli 20.000 evrov, prav tako pa ni dokazalo, da bi bil posel za Imos škodljiv.
Višje sodišče: trg nepremičnin je bil leta 2006 v razcvetu
Jedro obtožbe je temeljilo na trditvi, da je Janša parcelo v Trenti, kupljeno leta 1992, pozneje prodal po močno previsoki ceni podjetju Eurogradnje, ki ga je vodil Klemen Gantar. Eurogradnje je zemljišče nato prodalo Imosu pod vodstvom Branka Kastelica, Imos pa je Janši leta 2005 prodal trisobno stanovanje v Ljubljani. Tožilstvo je zatrjevalo, da je šlo za navidezen posel, s katerim naj bi Janša pridobil neupravičeno premoženjsko korist.
Višje sodišče je zdaj pritrdilo prvostopenjski sodbi, da takšna konstrukcija ni bila dokazana. Sodniki so poudarili, da je slovenski nepremičninski trg v obdobju pred finančno krizo beležil izrazito rast cen, zato po njihovi oceni ni mogoče enostavno izhajati iz trditve, da je bilo zemljišče vredno zgolj 20.000 evrov.
Sodišče je zavrnilo tudi navedbe o domnevni nezmožnosti gradnje na zemljišču v Trenti. Ob tem je ocenilo, da Imos pri poslu ni utrpel škode, saj je podjetje v tistem obdobju kupovalo zemljišča na zalogo in sredstva pozneje usmerjalo v večje projekte. Po ugotovitvah sodišča gradnja v Trenti ni zastala zaradi neuporabnosti zemljišča, temveč predvsem zaradi spremenjenih poslovnih prioritet in poznejše gospodarske krize.
To pomeni, da po presoji višjih sodnikov niso bili dokazani ključni elementi očitanega kaznivega dejanja: ne protipravna premoženjska korist za Janšo ne oškodovanje podjetja Imos.
Tožilec vztraja pri svojem, možnosti tožilstva so omejene
Tožilec Luka Moljk se z odločitvijo višjega sodišča ni strinjal, vendar je priznal, da je zadeva praktično zaključena.
“Z razlogi, ki jih je danes izpostavila sodnica poročevalka, se ne strinjam in me ne prepričajo. Je pa tako – pravna država ima svoja pravila igre, odloča sodišče in s tem je zadeva zaključena,” je dejal po razglasitvi sodbe.
Tožilstvu ostaja le še možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, vendar gre za izredno in zelo omejeno pravno sredstvo. Kot je poudaril Moljk, se takšna zahteva lahko nanaša zgolj na morebitne kršitve kazenskega zakona ali postopka, ne pa na presojo dejanskega stanja, ki je bilo osrednje vprašanje postopka Trenta.
“Tudi če bi vrhovno sodišče ugodilo tožilskemu stališču, bi taka odločitev služila zgolj kot neke vrste tolažba,” je dodal.
Razglasitve sodbe v Kopru se Janša ni udeležil. Prisotni so bili Kastelic, Gantar, njuni zagovorniki ter Janšev odvetnik Franci Matoz.
Matoz: postopek nikoli ne bi smel steči
Janšev odvetnik Franci Matoz je po razglasitvi sodbe dejal, da odločitev višjega sodišča potrjuje, da tožilstvo v vseh letih postopka ni ponudilo konkretnih dokazov za svoje trditve.
“Zadovoljen bi bil, če do tega postopka sploh ne bi prišlo. Tožilstvo ni ponudilo niti enega dokaza za to, kar je zatrjevalo,” je dejal Matoz.
Ob tem je znova opozoril, da se je zgodba začela po poročilu Komisije za preprečevanje korupcije iz leta 2013 pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Po njegovi oceni je bil postopek politično motiviran predvsem zato, ker je bil v njem vpleten Janez Janša.
Matoz je tožilstvo pozval, naj ne vlaga dodatnih pravnih sredstev, saj bi obramba nadaljnje postopke lahko razumela kot zlorabo položaja.
Primer Trenta se je sicer formalno začel že pred več kot desetletjem. Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2013 policiji prijavila sum kaznivega dejanja, istega leta je sledila kazenska ovadba, nato pa skoraj pet let trajajoča sodna preiskava. Sojenje se je začelo leta 2024, skoraj dve desetletji po spornih nepremičninskih poslih.
