Negotovost dobav, energetski pretresi in vse bolj ranljive dobavne verige so vlado pripeljali do odločitve, da začne pripravo nove zakonodaje na področju energetske varnosti. Na današnji seji je sprejela izhodišča, ki naj bi v prihodnje na novo uredila, kako država zagotavlja energijo, hrano in druge ključne dobrine v kriznih razmerah.
Pripravo konkretnih rešitev je vlada naložila Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki bo zakonodajo oblikovalo skupaj z drugimi resorji.
Na vladi opozarjajo, da se v sodobnem globalnem okolju, zaznamovanem z geopolitičnimi napetostmi in motnjami v dobavnih verigah, „vse izraziteje razkrivajo ranljivosti obstoječih sistemov oskrbe“. Prav to je razlog, da želijo okrepiti odpornost sistema in zagotoviti stabilnejšo oskrbo v kriznih razmerah.
Ob tem poudarjajo, da „zagotavljanje stabilne in varne oskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami predstavlja eno izmed temeljnih odgovornosti države ter ključen pogoj za nemoteno delovanje družbe in gospodarstva“.
Blagovne rezerve kot temelj, a ne več dovolj
Slovenija ima že vzpostavljen sistem blagovnih rezerv, ki omogoča oblikovanje strateških zalog energentov, hrane in drugih nujnih materialov. Ta sistem se uporablja v primerih naravnih nesreč, energetskih kriz ali motenj v dobavnih verigah.
Kot navajajo na vladi, sistem „predstavlja ključen instrument države za obvladovanje motenj v oskrbi ter zagotavljanje osnovnih dobrin v primeru kriz“. Hkrati pa omogoča, da so ključni proizvodi na voljo tudi v kritičnih obdobjih.
A ob tem dodajajo, da trenutni okvir ne zadostuje več. „Povečana nepredvidljivost dobavnih verig ter naraščajoča varnostna tveganja zahtevajo nadgradnjo obstoječega zakonodajnega okvira tudi z drugimi rešitvami,“ so zapisali.
V praksi to pomeni, da želi država imeti več nadzora nad tem, kako hitro lahko v primeru krize zagotovi energijo, hrano in druge ključne dobrine.
Poleg energije tudi hrana in logistika
Nova zakonodaja ne bo zajemala zgolj energetike. V ospredju sicer ostajajo električna energija, nafta, naftni derivati in zemeljski plin, vendar vlada načrtuje širši pristop.
Kot izhaja iz izhodišč, bo treba „urediti tudi preskrbo s hrano ter drugimi strateškimi viri“, hkrati pa izboljšati upravljanje zalog in okrepiti logistične ter distribucijske zmogljivosti.
Predvidena je tudi vzpostavitev bolj fleksibilnih mehanizmov za aktivacijo zalog, kar pomeni hitrejši odziv države v primeru motenj.
Poseben poudarek bo na povezovanju različnih sistemov. Na vladi izpostavljajo, da je „treba nameniti poseben poudarek povezovanju sistema blagovnih rezerv z drugimi sistemi kriznega upravljanja“.
Vključevanje gospodarstva in usklajevanje z EU
Pri nadgradnji sistema bo pomembno tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem. Kot navajajo, je treba okrepiti sodelovanje „pri zagotavljanju oskrbnih verig in skladiščnih kapacitet“, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega delovanja sistema.
Ob tem bo treba zakonodajo uskladiti tudi z evropskimi politikami in mednarodnimi zavezami.
Sprejeta izhodišča so tako podlaga za pripravo zakonov, ki naj bi omogočili „učinkovito in varno upravljanje sistemov oskrbe ter zagotavljali visoko raven zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami“.
Strategija zdravja brez novih pravic, a z jasnimi cilji
Na isti seji je vlada sprejela tudi strategijo na področju nalezljivih bolezni za obdobje 2026–2035.
Kot navajajo, strategija „povezuje preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in oskrbo“ ter določa pet ključnih ciljev, med njimi preprečevanje okužb, dostopnost zdravljenja in zmanjševanje stigme.
Poseben poudarek je na ranljivih skupinah, dostopnem testiranju s svetovanjem ter krepitvi zdravstvene pismenosti. Ob tem so poudarili, da strategija „ne uvaja novih pravic, temveč zagotavlja usklajeno in učinkovito izvajanje obstoječih ukrepov“.
Natančnejša pravila za pitno vodo
Vlada je sprejela tudi novelo uredbe o pitni vodi.
Spremembe se nanašajo na natančnejšo opredelitev zdravstveno ustrezne pitne vode, postopke sanacijskih ukrepov ter izboljšanje navodil za obvladovanje tveganj v internih vodovodnih sistemih.
Dopolnitve vključujejo tudi nadgradnjo programa spremljanja kakovosti pitne vode ter uskladitve z veljavno evropsko zakonodajo.
