Visoki ameriški in ruski predstavniki so razpravljali o možnosti, da bi ameriški vlagatelj vstopil v plinovode Severni tok, po koncu vojne v Ukrajini pa bi se lahko prek njih obnovila dobava ruskega plina v Evropo. Pogovori so še v zelo zgodnji fazi, ponovnemu odprtju plinovodov pa nasprotujejo Nemčija, Poljska in več drugih evropskih držav.
V pogovore sta bila po navedbah petih virov, ki jih navaja Reuters, vključena posebni ameriški odposlanec Jared Kushner in svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina Kiril Dmitrijev.
Kushner in Dmitrijev sta se v zadnjih tednih srečala v Moskvi in New Yorku. Ni jasno, koliko časa sta namenila Severnemu toku, vendar naj bi vprašanje prihodnosti plinovodov ostajalo del širših ameriško-ruskih gospodarskih pogovorov.
Kushner poslovno sodelovanje predstavlja kot enega od načinov za doseganje miru. Morebitni dogovor bi ameriškim vlagateljem omogočil sodelovanje pri prihodnjih dobavah plina Evropi, Rusiji pa vrnitev na pomemben trg.
Bela hiša: Dogovor bi moral koristiti ameriškim podjetjem
Predstavnik Bele hiše je za Reuters dejal, da bi se morala Rusija o morebitnih poslih pogajati z ameriško razvojno finančno agencijo DFC in finančnim ministrstvom.
“Vsak dogovor bi moral koristiti ameriškim davkoplačevalcem in podjetjem,” je navedel predstavnik administracije. Obenem je zatrdil, da v zadnjem času ni bilo neposrednih pogovorov o Severnem toku.
Eden od ameriških predstavnikov je ocenil, da dogovor zaradi številnih političnih in pravnih ovir srednjeročno ni verjeten.
Plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2 sta pod ameriškimi in evropskimi sankcijami. Evropska unija je uvedla prepoved transakcij, povezanih z njuno infrastrukturo, zato bi bila ponovna uporaba brez spremembe sankcij nezakonita.
Evropska komisija obenem nadaljuje politiko postopne in trajne odprave uvoza ruskega plina. Delež ruskega plina v evropskem uvozu se je po njenih podatkih zmanjšal s 45 odstotkov leta 2022 na približno 12 odstotkov leta 2025.
Nemčija ponovnemu odprtju nasprotuje
Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energetiko je sporočilo, da je Nemčija našla druge vire oskrbe in da ponovnega odprtja Severnega toka ne želi. Vsak takšen korak bi poleg odprave sankcij zahteval tudi soglasje nemške vlade.
Pred ruskim napadom na Ukrajino je Nemčija iz Rusije dobivala več kot polovico plina. Dobave so se nato ustavile, tri od štirih cevi Severnega toka pa so bile septembra 2022 poškodovane v podvodnih eksplozijah.
Poljska in baltske države morebitni obnovitvi ruskih dobav ostro nasprotujejo, saj opozarjajo, da bi Evropa znova postala energetsko odvisna od Moskve. Na drugi strani nemška AfD podpira vrnitev ruskega plina.
Pogovori o Severnem toku potekajo vzporedno z načrti za prodajo evropskih in drugih sredstev ruskega Lukoila. Portal24.si je že poročal, da se mirovna pogajanja vse tesneje prepletajo z velikimi energetskimi posli in morebitnim umikom sankcij.
