Administracija predsednika Donalda Trumpa razpravlja o dodatnih vojaških korakih na Bližnjem vzhodu, medtem ko se konflikt z Iranom poglablja in vstopa v novo, bolj nepredvidljivo fazo. Po navedbah več virov, seznanjenih z razpravami v Washingtonu, so na mizi scenariji, ki vključujejo tudi napotitev več tisoč ameriških vojakov v regijo, poroča Reuters.
Razmišljanja prihajajo v času, ko ameriške sile že izvajajo obsežne operacije proti iranskim vojaškim zmogljivostim, pri čemer se odpira vprašanje, ali bo Washington posegel še širše. V ospredju razprav so predvsem možnosti za zaščito ključnih energetskih poti in infrastrukture, ki imajo strateški pomen za globalne trge.
Ena od glavnih možnosti vključuje zagotavljanje varnega prehoda tankerjev skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport nafte. Takšna operacija bi temeljila predvsem na pomorskih in zračnih silah, a po ocenah nekaterih virov ne izključuje niti omejene prisotnosti ameriških vojakov na iranski obali.
Dodatno pozornost vzbuja tudi iranski otok Kharg, ki predstavlja ključno izvozno točko za večino iranske nafte. Po informacijah iz ameriških varnostnih krogov se razpravlja o scenarijih, ki bi vključevali nadzor nad otokom. Takšna poteza bi bila po ocenah vojaških strokovnjakov izjemno tvegana, saj je območje dosegljivo za iranske rakete in brezpilotne sisteme.
V sredini razprav, kot so jih razkrili tudi nekateri viri, ki so govorili za Reuters, ostaja odprto vprašanje, ali bi ZDA posegle tudi na kopnem ali pa bi operacije omejile na zračno in pomorsko raven.
Možnost kopenskih sil politično občutljiva
Uporaba kopenskih sil bi pomenila pomemben premik v strategiji, hkrati pa tudi politično tveganje za Belo hišo. Trump je v preteklosti večkrat poudarjal, da se želi izogniti dolgotrajnim vojaškim vpletanjem na Bližnjem vzhodu, zato bi takšna odločitev lahko naletela na odpor tudi znotraj njegove politične baze.
Kljub temu uradniki poudarjajo, da dokončne odločitve še ni. V Beli hiši naj bi za zdaj vztrajali pri pristopu, ki ohranja odprte vse možnosti. Med njimi je tudi ideja o zavarovanju iranskih zalog visoko obogatenega urana, kar pa strokovnjaki ocenjujejo kot izjemno zahtevno in operativno kompleksno nalogo.
Intenziviranje operacij in prve žrtve
Ameriška vojska je od začetka konflikta konec februarja izvedla na tisoče napadov na iranske cilje, vključno z mornarico, raketnimi sistemi in obrambno industrijo. Po uradnih podatkih je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 120 iranskih plovil.
Ob tem narašča tudi število žrtev na ameriški strani. Doslej je bilo ubitih 13 vojakov, okoli 200 jih je bilo ranjenih, večinoma lažje. Vojaške operacije se nadaljujejo ob stalnem prilagajanju strategije, pri čemer Pentagon uradnih komentarjev o prihodnjih potezah ne daje.
Trump je v zadnjih dneh nakazal več možnih smeri delovanja, od aktivnega varovanja pomorskih poti do bolj omejene vloge ZDA v regiji. V enem od javnih zapisov je celo namignil, da bi lahko odgovornost za varnost Hormuške ožine prepustili državam, ki jo uporabljajo.
Hkrati ostaja odprto vprašanje ravnanja z iranskim jedrskim programom. Po ocenah ameriških obveščevalnih služb naj bi bili ključni objekti za bogatenje urana že močno poškodovani, vendar dokončna ocena stanja ni javno potrjena.
