Napetosti na Bližnjem vzhodu se ne umirjajo, a hkrati se pojavljajo prvi znaki premika. ZDA so Iranu poslale 15-točkovni predlog za končanje skoraj mesec dni trajajoče vojne, Teheran pa je napovedal, da bo „nesovražnim“ naftnim ladjam omogočil prehod skozi Hormuško ožino.
Gre za eno ključnih svetovnih energetskih točk – skozi ožino potuje približno petina svetovne nafte.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da pogajanja potekajo, čeprav Iran uradno ni potrdil neposrednih stikov. V Beli hiši je omenil tudi „zelo veliko darilo“, povezano prav z ožino, ki jo je Iran v zadnjih dneh delno blokiral.
„To mi je pomenilo eno stvar – imamo opravka s pravimi ljudmi,“ je dejal.
Premirje, jedrski pogoji in odprava sankcij
Po informacijah iz več virov naj bi bil v igri širši paket. V njem se omenja tudi enomesečno premirje, v katerem bi strani razpravljali o jedrskem vprašanju.
Predlog naj bi vključeval:
- prepoved nadaljnjega bogatenja urana,
- predajo obogatenega materiala,
- odpravo sankcij proti Iranu,
- pomoč pri razvoju civilne jedrske energije v Bušerju.
Načrt naj bi bil Iranu posredovan prek Pakistana, ki je ponudil tudi gostiteljstvo pogovorov. Trump je poudaril, da je izhodišče jasno: Iran ne sme razviti jedrskega orožja.
Diplomacija in napadi hkrati
Kljub diplomatskim signalom se spopadi nadaljujejo.
Iranske rakete so povzročile škodo v Izraelu, kjer je bilo v torek ranjenih več kot ducat ljudi, med njimi tudi dojenček. Na drugi strani Izrael nadaljuje z zračnimi napadi na več območij Irana.
Izraelska vojska je sporočila, da njen načrt ostaja nespremenjen in da bo nadaljevala operacije, usmerjene v zmanjšanje groženj.
Napadi so dosegli tudi Bušehr, pomembno jedrsko območje na jugu Irana. Teheran je Izrael obtožil novega napada na to območje, ki leži blizu gosto poseljenih delov ob Perzijskem zalivu.
„Zvoki eksplozij in raket so postali del vsakdana,“ je dejala 35-letna prebivalka Teherana.
Širitev konflikta na regijo
Izrael je obenem okrepil operacije proti Hezbolahu v Libanonu in napovedal, da želi prevzeti nadzor nad južnim delom države do reke Litani, približno 30 kilometrov od meje.
Po podatkih oblasti je bilo v izraelski kampanji v Libanonu ubitih najmanj 1072 ljudi, razseljenih pa več kot milijon.
Napetosti se širijo tudi drugod v regiji. Bahrajn, Kuvajt, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija so poročali o prestreženih napadih z droni in raketami, medtem ko Iran nadaljuje povračilne udare na zavezniške države ZDA.
Libanon je medtem napovedal izgon iranskega veleposlanika in Teheran obtožil vmešavanja v delovanje Hezbolaha.
Vojaške priprave kljub pogovorom
V ozadju diplomacije potekajo tudi vojaške priprave. Po poročanju medijev naj bi ZDA na Bližnji vzhod napotile približno 3000 vojakov iz 82. zračnodesantne divizije.
ZDA in Izrael sta sicer že 28. februarja sprožila obsežen napad na Iran, v katerem je bil prvi dan ubit iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenei.
Nafta znova nad 100 dolarjev
Dogajanje se neposredno odraža tudi na trgih. Cene nafte, ki so po začetnih signalih o pogovorih v ponedeljek padle, so se v torek znova zvišale.
Cena Brenta se je vrnila nad 100 dolarjev za sod.
