Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Madžarska ni sprejela hrvaške ponudbe za dobavo nafte, ker naj bi bila zanjo previsoka cena. Izjava prihaja v času napetosti med Kijevom in Budimpešto zaradi poškodovanega naftovoda Družba, ki je ključnega pomena za oskrbo Madžarske.
Zelenski je po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem povedal, da je Zagreb pripravljen zagotoviti letne potrebne količine nafte tako Madžarski kot Slovaški. Po njegovih besedah je hrvaška stran potrdila pripravljenost za dobave, vendar se Budimpešta za to možnost ni odločila.
Kot poroča Ukrinform, je Zelenski poudaril, da je razlog predvsem finančne narave. „Tukaj gre za evropsko ceno, tam pa za rusko. To je vse,“ je dejal in namignil, da nekateri pri tem ustvarjajo dobiček. Po njegovih besedah madžarski premier Viktor Orban „te nafte preprosto ne želi kupiti“.
Izjava je bila dana v obdobju zaostrenih odnosov med državama zaradi tranzita ruske nafte po naftovodu Družba. Ta je bil 27. januarja poškodovan v napadu z brezpilotnim letalnikom na energetsko infrastrukturo v regiji Lvov. Ukrajinski Naftogaz je potrdil, da je šlo za enega od 15 napadov na energetske objekte v enem mesecu, podrobnosti o škodi pa niso bile razkrite.
Madžarski premier Viktor Orban je pred tem Zelenskemu poslal odprto pismo s pozivom k čimprejšnji obnovi pretoka nafte. Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je madžarskega odpravnika poslov dvakrat poklicalo na pogovor in Budimpešto obtožilo izkrivljanja ukrajinskega stališča.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je poudaril, da so težave s tranzitom neposredna posledica ruske agresije in napadov na infrastrukturo.
Madžarska je medtem začasno ustavila izvoz dizelskega goriva v Ukrajino do obnove tranzita po Družbi. Budimpešta je napovedala tudi razmislek o morebitni prekinitvi izvoza električne energije in plina, če dobave ruske nafte ne bodo zagotovljene.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in Zelenski sta se dogovorila, da bo Ukrajina ocenila časovni okvir za popravilo poškodovane infrastrukture. Razmere tako ostajajo napete, energetska vprašanja pa dodatno obremenjujejo odnose med državama.
