Ob mednarodnem dnevu higiene rok Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da gre za enega najučinkovitejših in hkrati najpreprostejših ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Poudarek ostaja na vsakodnevnih navadah, ki neposredno vplivajo na zdravje posameznika in širše skupnosti.
Na NIJZ izpostavljajo, da mikroorganizmi na roke zaidejo ob stiku z lastnim telesom, drugimi ljudmi ali onesnaženimi površinami, nato pa se ob dotikanju obraza prenesejo v telo. Ob tem opozarjajo: “Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo.” Tak prenos pa ni omejen le na posameznika, saj lahko z rokami okužbo širimo tudi na druge ljudi in predmete.
Dodajajo, da je prav obdobje epidemije covida-19 okrepilo zavedanje o pomenu higiene rok, ki je postala stalnica vsakdanjega ravnanja. “Higiena rok je dejanje, ki rešuje življenja,” poudarjajo.
Ne gre le za umivanje: higiena rok je širši sklop ukrepov
Na inštitutu poudarjajo, da higiena rok ne pomeni zgolj umivanja ali razkuževanja. “Higiena rok je ena izmed najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb,” navajajo, ob tem pa izpostavljajo tudi uporabo rokavic, tehniko nedotikanja ter skrb za zdravo kožo rok.
Po njihovih navedbah pravilno izvajanje teh praks pomembno vpliva na zmanjševanje širjenja nalezljivih bolezni in tudi na obvladovanje odpornosti bakterij proti antibiotikom.
Poseben poudarek namenjajo pravilnemu umivanju rok. Roke je treba najprej zmočiti, nato namiliti in temeljito očistiti vse predele – od dlani in prstov do zapestij in prostora pod nohti. Pomemben je tudi način zapiranja pipe, ki naj se izvede s komolcem ali papirnato brisačo, zlasti zunaj doma.
Ob tem opozarjajo, da umivanja rok ne smemo nadomeščati z razkuževanjem. “Umivanje rok je najpomembnejši higienski ukrep, ki ga ne smemo nadomeščati samo z razkuževanjem,” poudarjajo.
Razkuževanje le, ko umivanje ni mogoče
Razkuževanje ima po navedbah NIJZ svojo vlogo, vendar omejeno. Uporablja se predvsem takrat, ko umivanje rok ni mogoče. “Razkuževanje rok v vsakdanjem življenju ni potrebno in ga izvajamo le, kadar umivanje rok ni mogoče,” pojasnjujejo.
Dodajajo, da razkužila ne odstranjujejo vidne umazanije, zato so primerna le za čiste roke. Pomembna je tudi pravilna uporaba – nanašanje na suhe roke in uporaba sredstev z ustrezno koncentracijo alkohola.
Na NIJZ še izpostavljajo pomen osebne odgovornosti in zgleda, zlasti pri otrocih. Ti se higienskih navad učijo z opazovanjem odraslih, zato je dosledno ravnanje ključnega pomena za dolgoročne spremembe vedenja.
Ob tem poudarjajo, da lahko prav redna higiena rok bistveno zmanjša tveganje za okužbe in prispeva k zaščiti posameznika ter širše skupnosti.
