Na družbenih omrežjih se vedno znova pojavljajo podobne zgodbe: Američani pridejo v Evropo, jedo kruh, testenine, pico in sladoled, po nekaj tednih pa tehtnica pokaže manj. Nekateri trdijo celo, da jih evropska hrana manj napihuje. Toda skrivnost najverjetneje ni v posebni moki ali “čudežnih” testeninah, temveč v povsem drugačnem vsakdanjem ritmu.
Na prvi pogled se zdi nenavadno. Ljudje, ki doma pazijo na vsak gram ogljikovih hidratov, na počitnicah sprostijo prehranske zavore, zajtrkujejo rogljičke, za kosilo naročijo testenine, zvečer pa si privoščijo še sladico. Kljub temu številni opisujejo, da se jim oblačila po nekaj tednih ne zdijo tesnejša, temveč ohlapnejša.
Takšna osebna pričevanja seveda niso znanstveni dokaz, da v Evropi vsi hujšajo. Dobro pa pokažejo, kako veliko vlogo imajo pri telesni teži navade, ki jih pogosto niti ne zaznamo.
Na počitnicah naredimo veliko več korakov
Najpreprostejša razlaga je hoja. Evropska zgodovinska mestna jedra so pogosto zasnovana tako, da jih je najlažje raziskovati peš. Do kavarne, muzeja, tržnice, plaže ali večerje se obiskovalci odpravijo peš, vmes pa premagujejo stopnice, klance in dolge tlakovane ulice.
Človek, ki doma večino poti opravi z avtomobilom, lahko med evropskimi počitnicami brez načrtovane vadbe naredi več tisoč korakov več na dan. K temu prištejmo še plavanje, oglede znamenitosti, prenašanje kovčkov in večerne sprehode.
Svetovna zdravstvena organizacija v gradivih o aktivni mobilnosti hojo in kolesarjenje povezuje z lažjim vzdrževanjem zdrave telesne teže ter manjšim tveganjem za številne kronične bolezni. Kot smo že pisali v prispevku Hoja ni vedno enaka: Osem načinov, kako sprehod spremeniti v učinkovitejšo vadbo, lahko klanci, stopnice in hitrejši tempo občutno povečajo porabo energije.
Ne šteje le jed, ampak celoten dan
Porcija testenin sama po sebi ne pove veliko. Pomembno je, kaj smo jedli pred njo, kaj bomo pojedli pozneje in koliko smo se čez dan gibali.
Krožnik testenin po večurnem raziskovanju mesta ni enak istemu obroku po dnevu sedenja v pisarni, vožnji domov in večeru na kavču. Čeprav je kosilo na počitnicah lahko obilnejše, je lahko skupni dnevni vnos zaradi manj prigrizkov in več gibanja še vedno nižji.
Spremeni se tudi način prehranjevanja. Obroki so pogosto počasnejši, hrana se uživa sede in v družbi, med posameznimi obroki pa je lahko manj nenehnega grizljanja. Sladica po kosilu ni nujno večja težava kot sladke pijače, prigrizki in dostavljena večerja, ki jih človek doma zaužije skoraj neopazno.
Manjše porcije lahko naredijo veliko razliko
Razlike med evropskimi državami in restavracijami so velike, zato ni mogoče trditi, da so vse evropske porcije majhne. Kljub temu so ameriške restavracijske porcije pogosto zasnovane tako, da je en obrok dovolj za več oseb ali za dva obroka.
Raziskave, zbrane v znanstveni zbirki PubMed, kažejo, da večje porcije praviloma povečajo skupni dnevni energijski vnos. Človek namreč pogosto ne preneha jesti takoj, ko je sit, temveč šele takrat, ko je krožnik prazen.
Pomembna je tudi sestava hrane. V nadzorovani raziskavi ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje so udeleženci ob prehrani z veliko visoko predelanimi živili nezavedno zaužili približno 500 kalorij več na dan kot ob manj predelani prehrani, čeprav so bili ponujeni obroki primerljivi po več pomembnih hranilih.
To ne pomeni, da je vsaka evropska hrana sveža in vsaka ameriška predelana. Pomeni pa, da lahko obroki iz preprostejših sestavin nasitijo drugače kot hrana, zasnovana za hitro uživanje.
Evropski kruh vendarle ni čudežno živilo
Na spletu se pogosto pojavljajo trditve, da ljudje ameriškega kruha ne prenašajo, evropskega pa lahko jedo brez težav. Recepture, vrste moke, postopki vzhajanja in dovoljeni dodatki se lahko razlikujejo, vendar ni dokazov, da bi evropski kruh sam po sebi povzročal hujšanje.
Če Američan v Evropi izgubi nekaj kilogramov, je razlaga najverjetneje precej manj skrivnostna: več hodi, zaužije manjše porcije, manj prigrizkuje in več časa preživi zunaj avtomobila.
Skrivnost torej ni v tem, da Evropejci jedo testenine in se kljub njim ne zredijo. Pomembneje je, kaj počnejo pred obrokom in po njem – ter koliko hrane pojedo v vsem dnevu, ne le tisto, kar je videti na krožniku.
