Posadka misije Artemis II je na 7. dan poleta izvedla prvi ključni manever za vrnitev proti Zemlji, s čimer se je začela ena najpomembnejših faz misije. Kot so sporočili pri ameriški vesoljski agenciji NASA, je vesoljsko plovilo Orion ob 20.03 po vzhodnoameriškem času za približno 15 sekund vžgalo potisnike, s čimer je prilagodilo svojo hitrost in smer.
Pri NASA so navedli, da je manever povzročil spremembo hitrosti za približno 1,6 čevlja na sekundo. Čeprav gre za majhno številko, ima v vesolju takšna korekcija pomemben vpliv na nadaljnjo trajektorijo, saj določa natančnost poti proti Zemlji. Postopek sta nadzorovala astronavtka Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen, ki sta spremljala navigacijske podatke in delovanje sistemov.
Manever je del načrtovanih treh korekcij, ki bodo zagotovile varno vrnitev plovila v Zemljino atmosfero. Kot so poudarili pri Nasi, je bila prva faza izvedena uspešno.
Prelet Lune in začetek povratka
Misija Artemis II je pomemben mejnik dosegla 6. aprila s preletom Lune. Po tem dogodku se je posadka prebudila že na poti nazaj proti Zemlji. Orion je bil ob začetku dneva približno 59.000 kilometrov oddaljen od Lune in okoli 380.000 kilometrov od Zemlje.
Ob 13.23 po vzhodnoameriškem času je vesoljsko plovilo zapustilo Lunino vplivno območje, kar pomeni, da je gravitacija Lune prenehala pomembno vplivati na njegovo gibanje. S tem se je formalno začela faza vračanja.
Posadko sestavljajo astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter kanadski astronavt Jeremy Hansen. Dan je, kot so navedli potekal po načrtu, del programa pa vključuje tudi pripravo na zaključne faze misije.
Redek pogled: popolni mrk iz vesolja
Med preletom Lune je posadka zajela tudi prve fotografije, ki jih je NASA že delila z javnostjo. Med njimi izstopa prizor popolnega Sončevega mrka, ki ga z Zemlje ni mogoče opazovati na enak način.
Kot so izpostavili pri agenciji, je Luna iz perspektive posadke popolnoma zakrila Sonce, kar je omogočilo opazovanje Sončeve korone v izjemni podrobnosti. Takšen pogled traja bistveno dlje kot na Zemlji, v tem primeru skoraj 54 minut, in omogoča opazovanje pojavov, ki jih sicer preglasi močna svetloba Sonca.
Na posnetkih je vidna tudi Zemlja, deloma v noči, z oblaki nad Avstralijo in Oceanijo, kar dodatno poudarja razsežnost pogleda, ki ga ima posadka iz globokega vesolja.
Testi in priprave na vrnitev
V nadaljevanju misije bo posadka izvedla več pomembnih preizkusov. Med njimi je test posebnega oblačila za ortostatsko intoleranco, ki je namenjeno ohranjanju stabilnega krvnega tlaka ob vrnitvi v Zemljino gravitacijo.
Kot so navedli pri Nasi, bodo astronavti po tem prevzeli tudi ročni nadzor nad plovilom in izvedli demonstracijo pilotiranja. Ta vključuje usmerjanje Oriona glede na Sonce ter primerjavo različnih načinov upravljanja.
Načrtovan je tudi 15-minutni pogovor z astronavti na Mednarodni vesoljski postaji, kjer bodo izmenjali izkušnje in vtise z misije. Posadka se bo udeležila tudi znanstvenega poročanja, kjer bodo njihova opažanja uporabili za prihodnje misije.
Vrnitev še ni zaključena
Čeprav je prvi manever uspešno izveden, misija še zdaleč ni končana. Orion mora opraviti še več korekcij poti, preden bo lahko varno vstopil v Zemljino atmosfero.
Medtem so se že začele priprave na pristanek. Ladja USS John P. Murtha je zapustila pristanišče in se odpravila proti območju pristanka v Tihem oceanu, kjer bo sodelovala pri reševanju kapsule in posadke.
Kot poudarjajo pri agenciji, bodo v prihodnjih dneh ključni nadaljnji manevri in natančno spremljanje razmer, saj bo uspešnost vrnitve odvisna od pravilne izvedbe vseh faz.
