Napetosti med Ukrajino in Madžarsko so se v zadnjih dneh znova zaostrile, potem ko so v Bruslju kritično ocenili izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki jih v Evropski komisiji razumejo kot neprimerne v odnosu do ene od držav članic Evropske unije. Spor se razvija v času političnih nesoglasij glede oskrbe z energijo in evropske finančne podpore Kijevu.
Evropska komisija je poudarila, da grožnje državam članicam EU niso sprejemljive. Namestnik tiskovnega predstavnika komisije Olof Gill je v Bruslju dejal, da mora politična razprava potekati brez takšnih izjav, saj je dialog med partnerji v Evropski uniji temelj sodelovanja.
Po poročanju portala Euractiv je bila reakcija Bruslja odziv na nedavne izjave Zelenskega, ki je v javnem nastopu omenil možnost, da bi ukrajinski vojaki stopili v stik z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in z njim govorili „v njegovem jeziku“. Takšne besede so v evropskih institucijah ocenili kot neprimerne v odnosu do države članice.
Gill je ob tem poudaril, da si Komisija prizadeva predvsem za umiritev retorike in zmanjšanje političnih napetosti. Po njegovih besedah Bruselj vodi pogovore z vsemi vpletenimi stranmi, da bi spor razrešili.
Spor zaradi naftovoda in evropskega posojila
V ozadju političnega spora je vprašanje oskrbe z energijo. Madžarska in Slovaška sta močno odvisni od naftovoda Družba, po katerem ruska nafta prek ukrajinskega ozemlja priteka v srednjo Evropo. Budimpešta očita Kijevu, da ključnega dela infrastrukture ni popravil dovolj hitro.
Orbán je zaradi tega zagrozil z blokado evropskega posojila Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov. Ukrajinski predsednik pa vztraja, da so popravila otežena zaradi intenzivnih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo v državi.
Madžarski premier je ob tem ocenil, da so Zelenskega izjave povezane tudi z notranjepolitičnim dogajanjem na Madžarskem, kjer se država pripravlja na parlamentarne volitve. Po njegovem mnenju naj bi si Kijev želel politične spremembe v Budimpešti.
Podobno stališče je izrazil tudi slovaški premier Robert Fico. Opozoril je, da bi lahko nadaljevanje ostrih izjav iz Kijeva spodbudilo še druge države članice EU, da bi nasprotovale evropski finančni pomoči Ukrajini.
Dodatne napetosti po aretacijah
Napetosti so se dodatno povečale tudi zaradi dogodkov na Madžarskem, kjer so oblasti pridržale več ukrajinskih državljanov. Po navedbah Budimpešte naj bi imeli pri sebi večje količine gotovine in zlata, preiskava pa poteka zaradi suma pranja denarja.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je aretacije ostro obsodilo. Zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da si Kijev pridržuje pravico do ustreznih odzivnih ukrepov, vključno s sankcijami ali drugimi omejitvami, če bi se izkazalo, da so bili ukrajinski državljani pridržani neupravičeno.
Medtem madžarska diplomacija Bruslju očita, da naj bi v energetskem sporu deloval v prid Kijevu. Zunanji minister Péter Szijjártó je Evropsko komisijo obtožil sodelovanja z Ukrajino in Hrvaško pri omejevanju alternativnih poti za dobavo ruske nafte na Madžarsko. V pismu evropskemu komisarju za energijo Danu Jørgensenu sta Madžarska in Slovaška pozvali k zagotovilu, da bodo države v regiji tudi v prihodnje imele stabilne in raznolike poti oskrbe z energijo.
