Evropska komisija je predstavila obsežen sveženj ukrepov za krepitev tehnološke suverenosti Evropske unije. Cilj je povečati evropske zmogljivosti na področju polprevodnikov, umetne inteligence, računalništva v oblaku in odprtokodne programske opreme ter zmanjšati odvisnost od ameriških tehnoloških podjetij in azijskih dobavnih verig.
Sveženj vključuje dva nova zakonodajna predloga – Zakon o čipih 2.0 ter Zakon o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence. Poleg tega je Komisija predstavila še strategijo odprte kode in poseben načrt za digitalizacijo energetskega sektorja.
Gre za enega najambicioznejših poskusov Bruslja v zadnjih letih, da okrepi evropski nadzor nad ključnimi digitalnimi tehnologijami, ki postajajo vse pomembnejše za gospodarstvo, energetiko, zdravstvo in nacionalno varnost.
Evropska podjetja naj dobijo prednost
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da si Evropa ne more več privoščiti tehnološke odvisnosti na področjih, ki so ključna za delovanje države in gospodarstva.
“Ne moremo si privoščiti, da bi bili odvisni od drugih pri tehnologijah, ki zagotavljajo delovanje naših bolnišnic, stabilnost naših energetskih omrežij in varnost naših storitev,” je dejala.
Komisija zato predlaga možnost, da bi bile nekatere pogodbe za digitalne storitve v posebej občutljivih sektorjih namenjene izključno evropskim ponudnikom.
Po besedah podpredsednice Komisije za digitalne zadeve Henne Virkkunen želi EU zagotoviti, da bodo ključni podatki in storitve ostali pod evropskim nadzorom.
“Ne želimo se znajti v situaciji, ko lahko nekdo s pritiskom na gumb izklopi zagotavljanje storitev,” je opozorila.
Takšna usmeritev pomeni nadaljevanje evropskih prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ameriških tehnoloških velikanov, ki trenutno obvladujejo velik del svetovnega trga računalništva v oblaku, podatkovnih storitev in umetne inteligence.
Nov poudarek na čipih, umetni inteligenci in energetiki
Pomemben del svežnja predstavlja tudi nova strategija za energetski sektor. Komisija želi z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence izboljšati upravljanje elektroenergetskih omrežij ter povečati učinkovitost porabe energije.
Med predvidenimi ukrepi so hitrejše uvajanje pametnih števcev, širša uporaba digitalnih rešitev pri upravljanju omrežij ter večja integracija umetne inteligence v energetske sisteme.
Bruselj pričakuje, da bodo takšne rešitve dolgoročno prispevale k nižjim stroškom za gospodinjstva in podjetja ter izboljšale odpornost evropskega energetskega sistema.
Načrt vključuje tudi spodbude za gradnjo podatkovnih centrov znotraj Evropske unije, saj povpraševanje po zmogljivostih za obdelavo podatkov zaradi hitrega razvoja umetne inteligence močno narašča.
Izvršna podpredsednica Komisije Teresa Ribera je poudarila, da digitalizacija energetike predstavlja pomembno gospodarsko priložnost.
“Digitalizacija energetskega sistema je priložnost za Evropo, da bolje izkoristi infrastrukturo, ki jo že ima, in zmanjša račune za potrošnike. Ta sveženj zagotavlja, da naraščajoče povpraševanje po podatkovnih centrih deluje skupaj z omrežjem, ne pa proti njemu,” je dejala.
Predlogi bodo zdaj predmet pogajanj med državami članicami in Evropskim parlamentom. Če bodo sprejeti, bodo predstavljali pomemben korak v prizadevanjih EU, da na področju ključnih tehnologij zmanjša strateško odvisnost od zunanjih partnerjev in okrepi lastno konkurenčnost.
