Napetosti na Bližnjem vzhodu so se znova zaostrile, potem ko je Iran izvedel raketne napade na Kuvajt in Bahrajn, ameriška vojska pa je v odgovor napadla iranski otok Kešm v bližini Hormuške ožine.
Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so ameriške in zavezniške sile prestregle večino izstreljenih raket in brezpilotnih letalnikov. Po navedbah ameriške vojske tri rakete, namenjene Bahrajnu, niso dosegle ciljev, dve raketi proti Kuvajtu pa naj bi zgrešili ali razpadli med letom.
CENTCOM je obenem sporočil, da je ameriška vojska sestrelila tudi več iranskih dronov, usmerjenih proti civilnim ladjam v Perzijskem zalivu.
Tarča napada je bil strateški otok v Hormuški ožini
V odzivni operaciji so ameriške sile napadle iranski otok Kešm, ki leži ob vhodu v Hormuško ožino. Gre za največji iranski otok v Perzijskem zalivu in eno ključnih vojaških oporišč Teherana v regiji.
Kešm ima posebno strateško vlogo zaradi nadzora nad Hormuško ožino, skozi katero potuje približno petina svetovne porabe nafte. Iran je na otoku v preteklih letih zgradil obsežno vojaško infrastrukturo, vključno z obalnimi raketnimi sistemi, podzemnimi skladišči in objekti Revolucionarne garde.
Po ocenah vojaških analitikov Iran otok uporablja kot eno ključnih točk za nadzor ladijskega prometa v Perzijskem zalivu in kot oporišče za morebitne operacije proti pomorskim povezavam v regiji.
Pogajanja med Washingtonom in Teheranom ostajajo negotova
Zaostritev prihaja kljub nedavnim navedbam Washingtona in Teherana, da sta dosegla okvirni dogovor o umiritvi konflikta.
Iranski mediji poročajo, da med državama že več dni ni bilo neposrednih stikov, kar je sprožilo ugibanja o zastoju pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da diplomatski kanali ostajajo odprti in da je dogovor še vedno mogoč.
Vzporedno potekajo tudi regionalna diplomatska prizadevanja. Iranski zunanji minister Abas Aragči in savdski zunanji minister Faisal bin Farhan al Saud sta po telefonu razpravljala o možnostih za zmanjšanje napetosti in stabilizacijo razmer v regiji.
Najnovejši incidenti kažejo, da ostaja Hormuška ožina eno najbolj občutljivih geopolitičnih žarišč na svetu, saj bi morebitna širitev konflikta lahko vplivala tudi na svetovne energetske trge.
