Hoja po stopnicah velja za eno izmed najbolj učinkovitih vsakdanjih telesnih dejavnosti, če cilj ni le gibanje, temveč tudi poraba energije in maščob. Razlog, da pri njej porabimo bistveno več energije kot pri navadni hoji, je v biomehaniki gibanja in obremenitvi mišic.
Pri hoji po ravnem se telo premika pretežno horizontalno. Mišice delujejo ritmično in z razmeroma majhno silo, saj morajo premagovati predvsem trenje in vzdrževati ravnotežje. Pri hoji po stopnicah pa se telo premika navpično – proti sili težnosti.
To pomeni, da morajo mišice spodnjega dela telesa (zadnjica, stegna, meča) ob vsakem koraku dvigniti celotno telesno maso. Gre za ponavljajoče se dvigovanje lastne teže, kar zahteva bistveno več mehanskega dela in posledično večjo porabo energije. Ker je intenzivnost višja, se poveča tudi srčni utrip in poraba kisika, kar pospeši porabo maščobnih zalog.
Pogosto omenjeno razmerje, da hoja po stopnicah porabi približno trikrat več energije kot hoja po ravnem, temelji prav na tej dodatni obremenitvi. Ne gre za to, da telo neposredno „kuri trikrat več maščobe na korak“, temveč da je skupna poraba energije v enakem času bistveno višja, delež maščob pri tem pa ostaja pomemben, zlasti pri zmernem tempu.
Hoja po stopnicah aktivira večje mišične skupine in jih obremenjuje intenzivneje kot navadna hoja. To ne vpliva le na trenutno porabo energije, temveč tudi na kratkoročno povišanje presnove po aktivnosti. Telo po koncu vadbe še nekaj časa porablja več energije za regeneracijo mišic, kar dodatno prispeva k porabi maščob.
Če je cilj čim večja poraba energije v krajšem času, ima hoja po stopnicah torej veliko prednost.
