Cene kmetijskih pridelkov pri slovenskih pridelovalcih so bile julija medletno nižje za 8,2 odstotka, vrednost odkupa pa je upadla za skoraj 15 odstotkov. Kmetijske organizacije ob napovedih jesenskih podražitev hrane poudarjajo, da vzroka ni mogoče iskati pri kmetih. Zahtevajo pregled celotne prehranske verige in načina, kako se od odkupne do prodajne police oblikuje končna cena.
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da so bile živali in živalski proizvodi julija v povprečju za 12,4 odstotka cenejši kot leto prej. Cene živalskih proizvodov so se znižale za 22,7 odstotka, prašičev za petino, goveda za 1,9 odstotka in perutnine za 0,3 odstotka.
Rastlinski pridelki so bili medletno cenejši za 2,2 odstotka. Cene zelenjadnic so upadle za 4,3 odstotka, žit za 3,7 odstotka in sadja za 0,7 odstotka. Nasprotno sta se podražila krompir, za 9,6 odstotka, in vino, za 2,2 odstotka.
Mleko v enem letu cenejše za skoraj četrtino
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije sta ob sklicevanju na podatke SURS in tržna poročila Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja navedla, da se je odkupna cena mleka v primerjavi z letom prej znižala za skoraj 25 odstotkov. Po njunih podatkih so se cene sadja znižale za 7,9 odstotka, prašičev za 14,2 odstotka in goveda za 8,4 odstotka.
“Kmet ni razlog za podražitve hrane,” je poudaril predsednik KGZS Jože Podgoršek. Po njegovih besedah kmetje kljub posledicam suše, višjim cenam goriva, gnojil in drugih surovin za svoje proizvode prejemajo vse manj.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je kot primer navedel kruh. Povprečna cena kilograma kruha je lani znašala 3,84 evra, medtem ko je kmet za kilogram pšenice prejel približno 20 oziroma 22 centov.
Razlike ni mogoče enačiti s trgovsko maržo, saj končna cena vključuje še stroške mletja, proizvodnje, energije, dela, embalaže, prevoza, trgovine in davka. Kmetijske organizacije kljub temu opozarjajo, da se padanje odkupnih cen na končnih cenah ne odraža sorazmerno.
Hrana septembra medletno nekoliko cenejša
Najnovejši podatki SURS sicer kažejo, da so bile septembra cene hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju za 0,7 odstotka nižje kot pred enim letom. V prvih devetih mesecih letos pa so bile v povprečju za 1,1 odstotka višje kot v istem obdobju lani.
Zato ni mogoče trditi, da se trenutno draži vsa hrana. Razkoraki se pojavljajo pri posameznih proizvodih in členih prehranske verige, kjer se padec odkupnih cen ne prenese nujno do potrošnika.
Na nesorazmerja je ob obisku Mlinotesta in podjetja Incom Leone opozoril tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. “Na nekaterih področjih vidimo, da odkupne cene pri kmetih padajo, medtem ko končne cene za potrošnike rastejo,” je dejal.
KGZS in Sindikat kmetov zato pozivata k pregledu celotne prehranske verige. Njuno osrednje sporočilo je, da ob nižjih odkupnih cenah odgovornosti za morebitne nove podražitve hrane ni mogoče pripisati slovenskemu kmetu.
