Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je začel dvodnevne pogovore v Pekingu, na katerih bo Evropska unija od Kitajske zahtevala konkretne ukrepe za zmanjšanje vse večjega trgovinskega neravnovesja. Primanjkljaj EU v blagovni menjavi s Kitajsko presega milijardo evrov na dan, Bruselj pa opozarja, da poceni kitajski izdelki ogrožajo evropsko industrijo in delovna mesta.
Maroš Šefčovič se bo danes in v petek sestal s kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentao. V ospredju pogovorov bodo hitro naraščanje kitajskega izvoza v Evropo, omejitve za evropska podjetja na kitajskem trgu ter nadzor Pekinga nad izvozom redkih zemelj in drugih kritičnih surovin.
Evropska komisija pričakuje “oprijemljive rezultate”, ki jih bo mogoče predstaviti voditeljem članic EU na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra. Odnosi s Kitajsko bodo ena glavnih tem vrha.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je septembra opozorila, da je trgovinsko neravnovesje doseglo prelomno točko. Napovedala je uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za zaščito evropskega gospodarstva.
Kitajski avtomobili preplavljajo evropski trg
Posebno občutljivo vprašanje so kitajski avtomobili. Uvoz priključnih hibridov iz Kitajske se je v zadnjem letu povečal za 86 odstotkov, uvoz povsem električnih vozil pa za 40 odstotkov. Cene so se medtem znižale.
Evropska unija je že uvedla dodatne dajatve na kitajske električne avtomobile, vendar so kitajski proizvajalci prodajo preusmerili k priključnim hibridom, za katere dodatne dajatve ne veljajo.
Bruselj želi uvoz kitajskih hibridov omejiti na približno 15 odstotkov evropskega trga. Trenutno njihov delež presega tretjino. Če dogovora ne bo, bi EU lahko uvedla zaščitni mehanizem, po katerem bi za vozila nad dogovorjeno kvoto veljale visoke carine.
Kitajska je zahtevo po prostovoljnem omejevanju izvoza zavrnila. Peking evropske očitke označuje za protekcionizem in opozarja, da bi omejitve škodovale svetovnim dobavnim verigam.
Francija in Nemčija zahtevata hitrejše ukrepanje
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz sta Evropsko komisijo pozvala k oblikovanju novega trgovinskega mehanizma za hitro odzivanje na sistematično izkrivljanje trga.
Predlog bi Bruslju omogočil, da državam, ki s subvencijami, dampingom ali političnimi ukrepi resno škodujejo evropskemu gospodarstvu, omeji dostop do enotnega trga. Čeprav Kitajska v predlogu ni izrecno imenovana, je pobuda usmerjena predvsem proti kitajskim trgovinskim praksam.
Po predlogu bi lahko Evropska komisija ukrepala hitreje, njene protiukrepe pa bi lahko ustavila le kvalificirana večina držav članic. Berlin in Pariz želita tudi zmanjšati odvisnost od posameznih dobaviteljev kritičnih surovin.
Primanjkljaj presegel 360 milijard evrov
Blagovni primanjkljaj EU v trgovini s Kitajsko je leta 2025 dosegel 360,6 milijarde evrov, kar je bilo 15 odstotkov več kot leto prej. V prvi polovici letošnjega leta se je povečal še za devet odstotkov.
Evropske države Kitajski očitajo obsežne državne subvencije, presežne proizvodne zmogljivosti in omejevanje dostopa evropskih podjetij do kitajskega trga. Peking odgovarja, da so kitajska podjetja uspešna zaradi učinkovite proizvodnje in tehnološkega napredka.
Od uspeha Šefčovičevih pogovorov bo odvisno, ali bosta strani spor še poskušali rešiti z dogovorom ali pa bo EU začela uvajati nove omejitve za kitajske izdelke.
