Cene nafte so se v ponedeljek v azijskem trgovanju stabilizirale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začele usmerjati ladje, ki so obstale v Hormuški ožini. Trg ostaja pod pritiskom kombinacije geopolitičnih tveganj in povečanih proizvodnih kvot.
Terminske pogodbe za nafto Brent za julij so se gibale pri 108,32 dolarja za sod, kar pomeni rast za približno 0,34 odstotka. Ameriška surova nafta WTI je ostala skoraj nespremenjena pri okoli 101,9 dolarja za sod. Trgi se tako zadržujejo nad psihološko mejo 100 dolarjev, kljub pritisku ponudbe.
Hormuška ožina ostaja ključna točka tveganja
Napoved Washingtona prihaja v času, ko promet skozi Hormuško ožino ostaja moten. Iran je prehod dejansko zaprl že konec februarja in vztraja, da ga ne bo ponovno odprl brez odprave ameriške pomorske blokade. ZDA na drugi strani zahtevajo, da Iran najprej omogoči plovbo in se vrne k pogajanjem o jedrskem sporazumu.
Gre za ključno globalno ozko grlo, saj skozi ožino poteka približno 20 odstotkov svetovne proizvodnje nafte. Vsaka motnja se zato neposredno prelije v cene energentov.
Trump je napovedal, da bodo ZDA od ponedeljka vodile prizadevanja za usmerjanje ladij, pri čemer naj bi sodelovalo ameriško centralno poveljstvo. Po razpoložljivih podatkih naj bi operacija vključevala rušilce, več kot 100 letal ter okoli 15.000 vojakov, ni pa jasno, ali bo šlo za neposredno vojaško posredovanje.
Več žarišč hkrati omejuje padec cen
Čeprav je Organizacija držav izvoznic nafte in zaveznic (OPEC+) napovedala povečanje proizvodnje za 188.000 sodčkov na dan v juniju, to ni bistveno znižalo cen. Povečana ponudba namreč trči ob naraščajoča tveganja na več frontah.
Poleg Bližnjega vzhoda dodatno napetost ustvarjajo tudi napadi Ukrajine na rusko energetsko infrastrukturo. V nedeljo je bila tarča med drugim pristanišče Primorsk v Baltskem morju, kjer so bila napadena plovila in logistične točke. Takšni napadi neposredno ogrožajo izvozne tokove ruske nafte.
Na trg vplivajo tudi notranji premiki znotraj OPEC+, saj so Združeni arabski emirati 1. maja izstopili iz skupine proizvajalk, kar odpira vprašanja o prihodnji usklajenosti proizvodne politike.
Trg ostaja ujet med ponudbo in tveganji
Podatki z energetskih trgov kažejo mešano sliko: bencin RBOB se je podražil za približno 0,22 odstotka na 3,603 dolarja, kurilno olje je rahlo zdrsnilo za 0,06 odstotka, medtem ko je zemeljski plin pridobil okoli 1,80 odstotka.
Kljub povečanju proizvodnje ostajajo cene visoke predvsem zaradi negotovosti glede Hormuške ožine in odsotnosti mirovnega dogovora med ZDA in Iranom. Kombinacija vojaških napetosti, motenj v transportu in napadov na infrastrukturo tako omejuje vsak resnejši padec cen nafte.
