Cene nafte so v zadnjih treh tednih poskočile za več kot 50 odstotkov, plin v Evropi se je podražil za več kot 30 odstotkov. Razlog je zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in motnje v dobavi energentov, ki jih povzroča zapiranje ključnih pomorskih poti.
Evropska komisija zdaj opozarja: časa za odlašanje ni več.
Komisar za energijo Dan Jørgensen je v pismu državam članicam, kot poroča Euractive, pozval, naj začnejo skladišča plina polniti že zgodaj v sezoni in to počnejo postopno, da bi se izognili novemu cenovnemu šoku v drugi polovici leta. Po njegovih besedah bi lahko brez pravočasnega ukrepanja Evropa zdrsnila v tako imenovano „poletno mrzlico“ – obdobje, ko povpraševanje prehiti razpoložljive zaloge.
Evropska pravila sicer določajo, da morajo biti skladišča pred zimo napolnjena vsaj 90 odstotno, a Jørgensen odpira vrata večji fleksibilnosti. V izjemnih razmerah bi lahko države od tega cilja odstopale za do 20 odstotnih točk. Obenem predlaga, naj se že zgodaj v sezoni razmisli o cilju okoli 80 odstotkov, kar bi po njegovem mnenju umirilo trge in zmanjšalo pritisk na cene.
Evropa med ZDA in Azijo
Obdobje pomladi in poletja je za Evropo ključno – takrat države kupujejo plin za zimo. Tokrat pa razmere niso običajne.
EU se mora na globalnem trgu boriti za utekočinjeni zemeljski plin, predvsem z Azijo, kjer povpraševanje ostaja visoko. Če se dobave še dodatno zaostrijo, se lahko tekma za energente hitro spremeni v cenovni pritisk.
Jørgensen opozarja, da so dogodki v Iranu in širši regiji neposredno povezani z dogajanjem na energetskih trgih. Napadi na infrastrukturo in motnje v prometu skozi Hormuško ožino vplivajo tako na nafto kot na plin.
Dobava za zdaj stabilna, tveganje ostaja
Evropska oskrba s plinom po oceni Komisije za zdaj ostaja razmeroma stabilna, predvsem zaradi dobav utekočinjenega plina iz Združenih držav. A Evropa kot neto uvoznica ostaja izpostavljena globalnim cenam.
Če se te še naprej dvigujejo, se bo to neposredno prelilo tudi v stroške skladiščenja in končne cene za gospodarstvo in gospodinjstva.
V ozadju dogajanja ostaja Hormuška ožina – ena ključnih energetskih žil sveta. Iran je z omejitvami plovbe močno vplival na dobavo, saj skozi ožino v običajnih razmerah potuje približno petina svetovne nafte in velik delež utekočinjenega plina.
ZDA so medtem sporočile, da so v zadnjih dneh napadle iranske cilje ob ožini, kar dodatno povečuje negotovost glede nadaljnjega razvoja razmer.









