Združene države Amerike pripravljajo mednarodno koalicijo za ponovno vzpostavitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, eno ključnih energetskih žil sveta, ki je od začetka vojne v Iranu močno omejena. Po tej plovni poti običajno potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, njeno zaprtje pa je že povzročilo skok cen energije.
Iran je po izbruhu konflikta 28. februarja dejansko zaprl prehod, kar je takoj sprožilo motnje v globalni dobavi. V Washingtonu zdaj poskušajo oblikovati skupen odziv, ki bi omogočil varen prehod in stabiliziral trg.
“Pomorski sklad za svobodo” (MFC) bo “sprejel ukrepe za zagotovitev varnega prehoda, vključno z zagotavljanjem informacij v realnem času, varnostnih smernic in koordinacije, da se zagotovi varen prehod plovil skozi te vode,” je za AFP povedal uradnik ameriškega State Departmenta.
Uradnik, ki je želel ostati anonimen, je odgovarjal na vprašanja o diplomatski depeši, v kateri so ameriška veleposlaništva pozvali, naj pritisnejo na tuje vlade, da se pridružijo pobudi.
Po poročanju Wall Street Journala naj bi bil MFC skupni projekt State Departmenta in ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM), ki nadzira vojaške operacije na Bližnjem vzhodu.
“Komponenta pod vodstvom držav s sedežem v Washingtonu bo služila kot središče diplomatskih operacij, ki bo združevalo partnerje in industrijo komercialnega ladijskega prometa,” je uradnik še povedal za AFP.
Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat kritiziral zaveznike zaradi njihove zadržanosti do vključevanja v konflikt ter države, odvisne od nafte, pozval, naj prevzamejo več odgovornosti za ponovno odprtje Hormuške ožine.
V diplomatskih sporočilih, ki krožijo med ameriškimi predstavništvi, Washington poudarja, da je kolektivno ukrepanje “bistveno za demonstracijo enotne odločnosti in uvedbo znatnih stroškov za iransko oviranje tranzita skozi ožino”.
“Vaša udeležba bo okrepila našo skupno sposobnost za ponovno vzpostavitev svobode plovbe in zaščito svetovnega gospodarstva,” naj bi bilo zapisano v depeši, ki pobudo opisuje kot projekt, ki ga “vodijo ZDA”.
Tekma za nadzor nad ključno potjo
Hormuška ožina je od začetka vojne eno glavnih žarišč konflikta. Iran dovoljuje prehod le omejenemu številu ladij, medtem ko so številne tovorne poti preusmerjene ali blokirane.
Združeno kraljestvo in Francija medtem vodita ločene pogovore o pomorskih pobudah in sta se o tem vprašanju sestala z več kot 50 državami.
Združene države so 13. aprila uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč, ki po navedbah CENTCOM velja za celotno iransko obalo.
Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v četrtek dejal, da je ameriška blokada “obsojena na propad” in opozoril, da takšni ukrepi ne krepijo varnosti, temveč povečujejo napetosti v regiji.
Nafta reagira, napetosti naraščajo
Referenčna cena nafte Brent za junijsko dobavo je dosegla 126 dolarjev za sod, kar je najvišja raven od leta 2022.
Zaradi zastojev v Hormuški ožini je na tovornih ladjah obtičalo okoli 20.000 pomorščakov, dobavne verige pa se prilagajajo novim razmeram.
Medtem iz Teherana prihajajo ostre izjave. Iranski ajatola Mojtaba Hamenej je v pisnem sporočilu ocenil, da so bile Združene države v vojni poražene.
“Danes, dva meseca po največji vojaški namestitvi in agresiji svetovnih sil v regiji ter sramotnem porazu Združenih držav pri njihovih načrtih, se za Perzijski zaliv in Hormuško ožino odpira novo poglavje,” naj bi zapisal v sporočilu, ki so ga prebrali na državni televiziji.
Hamenej se po imenovanju 9. marca še ni pojavil v javnosti. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na neimenovane iranske uradnike, naj bi bil v napadih hudo ranjen, vendar naj bi ostal mentalno zbran.
V svojem sporočilu je dodal, da ameriške sile v regiji “nimajo dovolj zmogljivosti, da bi zagotovile lastno varnost, kaj šele zaščito zaveznikov”.
Pozdravil je tudi nov iranski okvir upravljanja Hormuške ožine kot sredstvo za “udobje in napredek” držav v regiji.
Trump je opozoril, da bi lahko ameriška pomorska blokada trajala več mesecev, kar bi lahko cene nafte potisnilo na najvišje ravni v več kot štirih letih.
