Ob mednarodnem dnevu jazza, 30. aprila, podatki kažejo, da ima ta glasbena zvrst v Sloveniji stabilno, a razmeroma nišno občinstvo, hkrati pa močno avtorsko prisotnost domačih ustvarjalcev.
Predlani je 36 kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo pripravilo 265 koncertov jazza in druge improvizirane glasbe, kar pomeni približno sedem koncertov na deset dni.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so producenti na teh koncertih izvedli 813 različnih glasbenih del. Več kot polovica, približno 54 odstotkov, jih je bila izpod peresa slovenskih avtorjev, skoraj 53 odstotkov vseh izvedb pa je bilo novih, torej prvič predstavljenih.
Jazz ostaja nišen, a avtorsko močan
Čeprav je ustvarjalno področje živahno, ostaja obisk koncertov razmeroma omejen. Vseh glasbenih koncertov se je predlani udeležilo 845.039 obiskovalcev, od tega približno 5 odstotkov koncertov jazza in improvizirane glasbe.
Povprečno število obiskovalcev na jazzovskem koncertu je znašalo 158, kar je med najnižjimi med glasbenimi zvrstmi. Za primerjavo: koncerti popularne in zabavne glasbe so v povprečju pritegnili 338 obiskovalcev, koncerti zborovske in vokalne glasbe pa 134.
Glasbeniki nad povprečjem plač
Podatki kažejo tudi razlike na področju dohodkov. Povprečna mesečna neto plača v skupini glasbenikov, pevcev in skladateljev je oktobra 2025 znašala 2.080 evrov, kar je približno tretjino več od povprečja vseh poklicev, ki je bilo 1.580 evrov.
Pri obeh povprečjih so višje plače prejemali moški.
Podatki ob mednarodnem dnevu jazza tako kažejo razmeroma majhen, a stabilen krog poslušalcev, hkrati pa izrazito vlogo domačih avtorjev in nadpovprečne dohodke v glasbenih poklicih.
