V veljavo je stopila nova mednarodna pogodba Združenih narodov, namenjena zaščiti biotske raznovrstnosti v mednarodnih vodah, ki državam prvič zagotavlja pravno zavezujoč okvir za upravljanje obsežnih oceanskih območij zunaj nacionalnih jurisdikcij. Sporazum postavlja temelje za uresničevanje cilja, da bo do leta 2030 pod zaščito 30 odstotkov svetovnega oceana.
Pogodba, znana kot „Biotska raznovrstnost onkraj nacionalne jurisdikcije“ (BBNJ), je bila dokončno sprejeta marca 2023 po približno 15 letih pogajanj. Osrednji cilj je vzpostavitev mreže zaščitenih morskih območij v doslej večinoma nereguliranih ekosistemih odprtega morja.
Po besedah predstavnikov držav, ki so sodelovali pri pripravi besedila, sporazum prvič uvaja celovit pravni okvir za območja, ki predstavljajo približno 2 tretjini svetovnih oceanov in skoraj polovico površine planeta.
„Dve tretjini oceanov in polovica planetarne površine bosta prvič deležni celovitega pravnega režima,“ je dejal Adam McCarthy z avstralskega zunanjega ministrstva, ki je bil sopredsednik pripravljalnega odbora pogodbe.
Sporazum med drugim zahteva, da države izvajajo presoje vplivov na okolje za dejavnosti, ki bi lahko vplivale na morske ekosisteme, ter uvaja mehanizme za delitev koristi, povezanih z uporabo morskih genskih virov, ki se uporabljajo v panogah, kot je biotehnologija.
Več kot 80 ratifikacij, veljavnost po izpolnitvi praga
Pogodba je začela veljati 120 dni po tem, ko je bil dosežen prag 60 ratifikacij, kar se je zgodilo 19. septembra lani. Od takrat se je število držav pogodbenic povečalo na več kot 80, med njimi so tudi Kitajska, Brazilija in Japonska.
Pričakuje se, da bodo v prihodnjih mesecih sledile še dodatne ratifikacije, vključno z Združenim kraljestvom in Avstralijo. Združene države so sporazum podpisale pod prejšnjo administracijo, vendar ga še niso ratificirale.
Rebecca Hubbard iz Združenja za odprto morje je ob tem poudarila pomen čim širše podpore. „Čeprav je za začetek veljavnosti zadostovalo 60 ratifikacij, je za dejansko učinkovitost ključno, da se pogodbi pridruži čim več držav in da se približamo univerzalni ratifikaciji,“ je dejala.
Cilj 30 odstotkov zaščitenih oceanov do leta 2030
Okoljske organizacije ocenjujejo, da bi bilo za dosego cilja „30 x 30“ treba vzpostaviti več kot 190.000 zaščitenih morskih območij. Trenutno je formalno zaščitenih približno 8 odstotkov svetovnih oceanov, kar predstavlja okoli 29 milijonov kvadratnih kilometrov.
Nova pogodba omogoča pravno podlago za razglasitev zaščitenih območij tudi v mednarodnih vodah, kjer do zdaj ni bilo enotnega sistema upravljanja in nadzora.
Omejen vpliv na globokomorsko rudarjenje
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da sporazum ne posega na vsa področja, ki vplivajo na stanje oceanov. Ena največjih groženj ostaja globokomorsko rudarjenje, ki je v pristojnosti Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA) in ni neposredno zajeto v mehanizme pogodbe BBNJ.
„BBNJ je zelo ambiciozen, vendar obstajajo nekatere opredeljene omejitve,“ je dejal McCarthy in dodal, da vprašanje industrijskega pridobivanja mineralov z morskega dna ne sodi v okvir novega sporazuma.
Po njegovih besedah globokomorsko rudarjenje povzroča trajne spremembe morskih habitatov, zmanjšuje populacije majhnih organizmov in ima dolgoročne posledice za celotne ekosisteme, kljub trditvam industrije o tehnološko nadzorovanem in trajnostnem pridobivanju surovin.
Sporazum BBNJ tako uvaja pomembne nove obveznosti na področju varovanja biotske raznovrstnosti in upravljanja odprtega morja, vendar ključna vprašanja, povezana z izkoriščanjem morskega dna, ostajajo v ločenem mednarodnem regulatornem okviru.
