Evropska unija danes obeležuje dan Evrope, ki simbolizira začetek povezovanja evropskih držav po drugi svetovni vojni. Toda letošnje praznovanje poteka v precej drugačnem ozračju kot pred leti. Evropski projekt se sooča z vse več vprašanji glede varnosti, migracij, gospodarske konkurenčnosti in zaupanja državljanov v evropske institucije.
Tudi razprava o varnosti postaja vse ostrejša. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih znova kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozarjal, da Evropa postaja vse bolj ranljiva za varnostna tveganja in radikalizacijo. Podobne razprave se v zadnjem času krepijo tudi znotraj same Evropske unije, predvsem po več varnostnih incidentih in naraščajočem pritisku na zunanjih mejah EU.
Na dan Evrope sicer rojstni dan praznuje tudi okoli 6000 prebivalcev Slovenije, med njimi 76 ljudi, rojenih prav 9. maja 1950, na dan Schumanove deklaracije, ki velja za začetek evropskega povezovanja.
Slovenija ostaja močno povezana z evropskim denarjem
Kljub vse glasnejšim kritikam Evropska unija za Slovenijo ostaja ključnega pomena predvsem z gospodarskega vidika.
Slovenija je leta 2025 prejela pomemben del evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Novembra lani je država prejela dodatnih 440 milijonov evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, s čimer je bilo počrpanih približno 70 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev iz tega naslova.
Skupaj je Slovenija do danes prejela okoli 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka vseh razpoložljivih sredstev, od tega približno 1,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Evropski denar financira številne projekte po državi — od železniške infrastrukture in energetskih prenov do občinskih projektov ter sanacije po poplavah.
Po drugi strani pa Slovenija pri črpanju kohezijskih sredstev iz evropskega proračuna 2021–2027 zaostaja. Do konca leta 2025 je bilo počrpanih le okoli 12 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev, kar Slovenijo uvršča med manj uspešne članice EU na tem področju.
Slovenija približno na sredini EU
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod na prebivalca v Sloveniji lani znašal 33.060 evrov, kar je bilo pod povprečjem Evropske unije, kjer je povprečje doseglo 41.600 evrov.
Slovenija se po tem kazalniku uvršča približno na sredino sedemindvajseterice. Štirinajst članic EU je imelo višji BDP na prebivalca, dvanajst pa nižjega.
Ob tem Slovenija ostaja med državami z najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti v EU. Predlani je ta znašala 14,4 odstotka, kar je bila druga najnižja stopnja v Uniji, takoj za Češko. Povprečje EU je znašalo 20,9 odstotka, v Bolgariji pa več kot 30 odstotkov.
Evropa med povezovanjem in nezadovoljstvom
Evropska unija je tako danes v precej drugačnem položaju kot pred desetletji. Na eni strani ostaja pomemben gospodarski in razvojni okvir za države članice, na drugi pa se sooča z vedno večjimi političnimi, varnostnimi in družbenimi pritiski.
V številnih državah članicah raste podpora strankam, ki zahtevajo strožjo migracijsko politiko, več nacionalnih pristojnosti in manj centraliziranega odločanja iz Bruslja.
Vprašanje, kakšna bo prihodnost Evropske unije v času vojne, gospodarskih pritiskov in vse večjih notranjih delitev, zato ob letošnjem dnevu Evrope ostaja bolj odprto kot v preteklih letih.
