Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zavračajo interpretacije o splošno rekordnih dobičkih slovenskega gospodarstva v letu 2025. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da so bili visoki dobički skoncentrirani predvsem v farmaciji, energetiki in finančnem sektorju, medtem ko se je v večini gospodarstva dobičkonosnost v zadnjih letih realno zmanjševala.
Kot so poudarili na GZS, je v dejavnostih, ki ustvarijo okoli 91 odstotkov celotne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, med letoma 2022 in 2024 prišlo do realnega padca dobičkov za 16 odstotkov.
Po njihovem mnenju zato podatki o rekordnih dobičkih ustvarjajo napačen vtis o dejanskem stanju gospodarstva in relativizirajo opozorila gospodarskih organizacij glede ohlajanja gospodarske aktivnosti v zadnjih treh letih.
GZS: Neto dobiček ne pokaže realne slike gospodarstva
Ivanc je opozoril tudi na metodološke omejitve prvih podatkov AJPES o poslovanju družb v letu 2025.
Gre namreč za nerevidirane in nekonsolidirane podatke iz letnih poročil, kar po njegovih besedah pomeni, da se lahko pri lastniško povezanih družbah določeni poslovni kazalniki beležijo dvakrat – pri matični in odvisni družbi.
Na GZS poudarjajo, da zgolj podatek o neto dobičku ne omogoča kakovostne ocene dejanskega stanja gospodarstva.
“Neto dobiček je računovodska kategorija, ki se pogosto napačno enači z izplačili lastnikom ali z dejanskim stanjem denarnega toka podjetij,” opozarja Ivanc.
Po njegovi oceni je za presojo poslovanja bistveno pomembnejši kazalnik dodane vrednosti.
Rast dodane vrednosti ostala zelo nizka
Podatki po navedbah GZS kažejo, da se je dodana vrednost družb v letu 2025 realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno pa za štiri odstotke.
To po oceni zbornice potrjuje zelo šibko gospodarsko rast, ki jo kažejo tudi nacionalni računi. Slovensko gospodarstvo je po teh podatkih lani zraslo za 1,1 odstotka.
Na GZS opozarjajo tudi, da prva objava AJPES ne omogoča podrobnejše analize po dejavnostih, saj niso objavljeni podatki o strukturi dobičkov, dodane vrednosti, stroških dela, EBITDA ali investicijah po posameznih sektorjih.
Zato po njihovem mnenju trenutnih številk ni mogoče uporabljati kot dokaz, da opozorila o slabšanju gospodarskih trendov niso upravičena.
