Slovenija ima več kot 6000 naselij, med katerimi prevladujejo majhna, njeni ključni izzivi pa ostajajo stanovanjska problematika, slabša dostopnost storitev in javnega prevoza ter vse večje razvojne razlike med posameznimi območji. Na to ob svetovnem dnevu habitata opozarja novo poročilo Ministrstva za okolje in prostor.
Svetovni dan habitata, ki ga letos že štiridesetič zaznamujemo prvi ponedeljek v oktobru, je namenjen opozarjanju na razmere v mestih in naseljih, pravico do ustreznega bivališča ter odgovornost za njihov prihodnji razvoj.
Letošnje geslo “Ustrezna stanovanja za vse” poudarja pomen dostopnih, varnih in kakovostnih stanovanj pri ustvarjanju vključujočega ter kakovostnega bivalnega okolja.
Ministrstvo za okolje in prostor je ob tej priložnosti izdalo poročilo o izvajanju Nove urbane agende v Sloveniji z naslovom “Habitat III – 10 let po tem”. Gre za pregled desetletja po sprejetju globalnega okvira za trajnostni urbani razvoj na konferenci Združenih narodov Habitat III leta 2016 v Quitu.
Slovenija je prvo izhodiščno nacionalno poročilo pripravila že leta 2016, nova publikacija pa predstavlja spremembe, dosežke in izzive zadnjega desetletja. Obravnava razvoj mest in naselij, stanovanjsko področje, mobilnost, dostopnost storitev, socialno vključenost ter odpornost prostora na podnebne in druge pritiske.
Več kot 6000 naselij, Ljubljana krepi svoj položaj
Med osrednjimi izzivi poročilo izpostavlja razdrobljeno poselitveno strukturo, regionalne razvojne razlike, stanovanjsko problematiko ter dostopnost storitev in javnega prevoza.
Ker med več kot 6000 slovenskimi naselji prevladujejo majhna, takšna struktura pomembno vpliva na dostopnost storitev ter povezanost med mesti, drugimi naselji in podeželjem.
Pomembna izziva zato ostajata krepitev mest kot regionalnih razvojnih središč in zagotavljanje uravnoteženega prostorskega razvoja. Medtem ko Ljubljana krepi svojo vlogo metropolitanskega središča, nekatera druga mesta izgubljajo del vpliva. To povečuje regionalna nesorazmerja in odpira vprašanja o nadaljnjem razvoju omrežja mest ter njihovem povezovanju z okoliškimi naselji in podeželjem.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je v predgovoru poročila opozorila, da se posledice prostorskih odločitev kažejo še dolgo po njihovem sprejetju.
Pri načrtovanju je treba po njenih besedah misliti tudi na ljudi, ki bodo prostor uporabljali čez deset, dvajset ali petdeset let. Odgovornost do prihodnjih generacij se zato začne pri današnjem ravnanju s prostorom.
Začenja se Mesec prostora 2026
Svetovni dan habitata je tudi začetek Meseca prostora 2026, ki letos poteka pod sloganom “Prostor povezuje”.
Oktobra se bodo po Sloveniji zvrstili dogodki, namenjeni razmisleku o načrtovanju in urejanju prostora, ki bo kakovosten, povezan in dostopen vsem, so sporočili z ministrstva.
