Kakovost zraka v Evropi se sicer izboljšuje in na večini merilnih postaj že dosega veljavne standarde EU, vendar ravni onesnaženosti ostajajo previsoke z vidika vpliva na zdravje. Kot poroča STA, novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) ob tem opozarja, da bodo za nadaljnje izboljšanje nujni dodatni ukrepi.
Podatki za leti 2024 in 2025 kažejo, da so bile mejne vrednosti EU za delce PM 2,5 in dušikov dioksid dosežene v večini evropskih regij. Kljub temu so bile mejne vrednosti presežene na približno petini merilnih postaj, predvsem pri delcih PM 10, prizemnem ozonu in benzo(a)pirenu.
V analizo je EEA poleg 27 držav EU vključila še Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico in Turčijo ter šest sodelujočih držav: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo.
Slovenija je leta 2024 pri delcih PM 10 v povprečju ostala znotraj dnevnih mejnih vrednosti EU. Najnižje povprečne ravni teh delcev so beležili na Islandiji, v Švici in na Finskem, najvišje pa v Severni Makedoniji, Srbiji in Bosni in Hercegovini.
Tudi pri delcih PM 2,5 je Slovenija ostala znotraj evropskih standardov. Najvišje ravni so beležili v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Srbiji, najnižje pa na Islandiji, v Estoniji in na Finskem.
Pri prizemnem ozonu se upošteva triletno povprečje števila dni s preseženimi mejnimi vrednostmi. V Sloveniji so največ takšnih dni zabeležili na Otlici (60), sledita Koper (58) in Krvavec (54,7 dneva).
Večina prebivalcev še vedno nad priporočili WHO
Kljub izboljšavam koncentracije večine onesnaževal ostajajo precej nad ravnmi, ki jih določajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Te so strožje od standardov EU, nad njimi pa je izpostavljenih več kot devet od desetih Evropejcev.
Cilji za 2030 zahtevajo dodatne ukrepe
Standardi EU za leto 2030 so postavljeni strožje, zato bodo morale države za njihovo doseganje uvesti dodatne ukrepe, zlasti na področju delcev PM, opozarja EEA.
Delci PM nastajajo predvsem pri kurjenju lesa ter v prometu in industriji. Delci PM 10 imajo premer do 10 mikrometrov, delci PM 2,5 pa do 2,5 mikrometra. Manjši delci lahko prodrejo globlje v pljuča in predstavljajo večje tveganje za zdravje.
Prizemni ozon nastaja pod vplivom sončne svetlobe iz izpustov industrije in prometa, njegove koncentracije pa so praviloma višje v poletnih mesecih.
V EEA poudarjajo, da zmanjševanje onesnaženosti zraka neposredno zmanjšuje vplive na zdravje prebivalstva in hkrati znižuje gospodarske stroške, povezane z zdravstvenim varstvom ter odsotnostjo z dela zaradi bolezni.
