Ekonomsko-socialni svet bo jutri razpravljal o predlogu ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalno plačo zvišali na 1000 evrov neto. Predlog, ki temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, je že ob predstavitvi sredi decembra sprožil burne odzive med socialnimi partnerji in tudi znotraj koalicije.
Mesec utemeljuje predlog z ugotovitvijo, da se z nižjim dohodkom v Sloveniji po njegovem ni več mogoče dostojno preživeti. Po zakonu se mora o višini minimalne plače posvetovati s sindikati in delodajalci, vendar ima končno odločitev v rokah minister.
Vprašanje, ali bo pri predlogu vztrajal, se po poročanju Dnevnika odpira tudi zaradi zadržkov predsednika vlade Roberta Goloba, ki je opozoril, da so bile številke predstavljene prehitro. „Minister Mesec je mogoče malo prehitro šel ven s konkretnimi številkami,“ je Golob dejal za javno RTV in dodal, da bi morale biti končne odločitve rezultat socialnega dialoga. V Gibanju Svoboda so ob tem poudarili, da bi moralo biti vprašanje minimalne plače urejeno sistemsko in dolgoročno, ne pa z vsakoletnimi ad hoc posegi.
SD: proti političnemu licitiranju
V SD so za Dnevnik sporočili, da minimalna plača ne sme postati predmet političnega tekmovanja, zlasti ne v predvolilnem času. „Minimalna plača mora biti rezultat resnega, odprtega in odgovornega socialnega dialoga ter temeljiti na realnih ekonomskih izračunih,“ so zapisali.
Dodali so, da bi dvig na 1000 evrov podprli le, če bi bil del širšega dogovora, ki upošteva tudi vplive na konkurenčnost, zaposlovanje, davčno obremenitev in socialne transferje. Po njihovih besedah je ključno, da se zaposlenim z višjo minimalno plačo dejansko izboljša položaj, ne pa da učinek izničijo druge spremembe v sistemu. Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob tem opozoril tudi na pomen stabilnosti gospodarstva.
Finančno ministrstvo opozarja na proračunske posledice
Do predloga je kritično tudi ministrstvo za finance. Kot so za Dnevnik pojasnili na vprašanje časnika, predloga ne podpirajo, ker so ob pripravi proračuna za leto 2026 izhajali iz trenutno veljavne minimalne plače, usklajene z inflacijo.
Opozorili so, da minimalna plača ne vpliva le na plače v javnem sektorju, temveč tudi na višino nadomestil za brezposelnost, javna dela, ceno ure osebne asistence ter druge izdatke, ki so vezani na ta znesek. Po njihovih prvih ocenah bi predlagani dvig pomenil dodatne odhodke v višini približno 0.3 odstotka BDP, pri čemer morebitni učinki na prihodkovno stran proračuna še niso vključeni.
„Z vidika vzdržnosti javnih financ predloga ne moremo podpreti,“ so zapisali in pozvali k iskanju kompromisne rešitve med sindikati in delodajalskimi organizacijami.
Skrb zaradi zgoščanja nizkih plač
Na finančnem ministrstvu so, kot navaja Dnevnik opozorili tudi na pojav kompresije plač, saj se druge plače v javnem sektorju ne zvišujejo samodejno z rastjo minimalne. Mesec sicer ocenjuje, da minimalna plača deluje kot vzvod za rast drugih plač, vendar po navedbah sogovornikov iz finančnega resorja to velja le delno, saj je v Sloveniji velika koncentracija zaposlenih v spodnjem delu plačne porazdelitve.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so v zadnjem poročilu zapisali, da se je z rastjo minimalne plače sicer zmanjševala plačna neenakost, hkrati pa se je povečevala zgoščenost prejemnikov nizkih plač tik nad minimalnim pragom, kar omejuje razlike med posameznimi plačnimi razredi.
Fiskalne razmere dodatno zaostrujejo razpravo
Po opozorilih fiskalnega sveta se je proračunski primanjkljaj v letu 2025 povečal na približno 1.7 milijarde evrov, letos in prihodnje leto pa naj bi se še poglobil. Glavni razlogi so višji stroški dela zaradi plačne reforme in dodatnih izplačil, medtem ko prihodki zaradi nižje gospodarske rasti niso sledili rasti izdatkov.
Minister za finance Klemen Boštjančič je sicer poudaril, da je bil primanjkljaj nižji od načrtovanega, vendar je bil kljub temu višji kot leto prej in je dosegel približno 2.4 odstotka BDP.
Delodajalci proti izrednemu dvigu, sindikati za
Delodajalske organizacije po poročanju Dnevnika podpirajo le redno usklajevanje minimalne plače z inflacijo, saj menijo, da bi izredni dvig dodatno obremenil podjetja, oslabil motivacijo zaposlenih in vplival na produktivnost ter konkurenčnost. Opozarjajo tudi, da se je minimalna plača v zadnjih treh letih že zvišala za skoraj 19 odstotkov.
Na drugi strani sindikati predlog podpirajo in pričakujejo, da minister ne bo popustil pritiskom. Predsednik ZSSS Andrej Zorko je za Dnevnik poudaril, da mora minimalna plača presegati prag revščine in slediti rasti cen hrane, saj zgolj splošna inflacija po njegovih besedah ne odraža dejanskega povečanja življenjskih stroškov.
V Delavski koaliciji pa menijo, da je tudi znesek 1000 evrov prenizek in da bi moral biti po njihovih izračunih začetni prag postavljen pri 1107 evrih neto.
