Nemški industrijski model, ki je desetletja temeljil na izvozu avtomobilov in težke industrije, kaže znake razkroja. Država, ki je veljala za motor evropskega gospodarstva, se po ocenah sooča z najdaljšim obdobjem stagnacije po drugi svetovni vojni. V ospredje stopa nova usmeritev – prehod iz avtomobilske v obrambno industrijo. Kot navaja The Wall Street Journal, Berlin skuša industrijski upad preoblikovati v obrambni razcvet.
Podatki kažejo na jasen zdrs starega modela. V nemški proizvodnji naj bi vsak mesec izginilo približno 15.000 delovnih mest, pri čemer je posebej izpostavljen avtomobilski sektor. Mercedes-Benz napoveduje skoraj polovico nižji dobiček v letu 2025, Volkswagen pa je ob padcu dobička za 44 odstotkov napovedal ukinitev do 50.000 delovnih mest do konca desetletja.
Pritisk občutijo tudi prestižne znamke, kot je Porsche, kjer je operativni dobiček zdrsnil skoraj na ničlo. Nemško gospodarstvo vse bolj sloni na storitvah, ki ustvarijo približno 70 odstotkov dodane vrednosti, medtem ko proizvodnja ostaja pri okoli 20 odstotkih. Kljub temu je velik del storitvenih delovnih mest še vedno vezan na industrijo, kar dodatno povečuje tveganja ob njenem krčenju.
Preusmeritev v oboroževanje
Ob hkratnem zaostrovanju varnostnih razmer in negotovosti glede ameriških varnostnih jamstev se Nemčija hitro pozicionira kot ključni industrijski steber evropske obrambe. Kombinacija političnih odločitev, regulativnih sprememb in velikih javnih naročil odpira skoraj bilijon evrov sredstev za obrambni sektor.
Izvršni direktor Schaeffler Klaus Rosenfeld opozarja, da se podjetja prilagajajo novi realnosti. “Veliki trend v nemškem gospodarstvu je, da se vse pogosteje sprašujemo, kako lahko prispevamo k obnovi obrambne sposobnosti – in to tudi počnemo,” je dejal. Njegovo podjetje že proizvaja komponente za drone, oklepna vozila in vojaško letalstvo.
Cilj Schaefflerja je, da bi obrambni segment kmalu ustvarjal desetino prihodkov, ki trenutno znašajo okoli 24 milijard evrov. V proizvodnjo so vključene globalne zmogljivosti, več kot 100.000 zaposlenih in približno sto tovarn.
Tovarne za orožje
V industrijskih regijah se nekdanje proizvodne linije za avtomobile postopoma preurejajo za vojaške potrebe. Nemška vlada takšno transformacijo aktivno podpira, saj vidi v njej rešitev za ohranitev industrijske baze.
Volkswagen se po poročanju pogovarja z izraelskimi partnerji o proizvodnji komponent za sistem Iron Dome, medtem ko se v Nemčiji pripravlja tudi domača proizvodnja prestreznikov Patriot, ki so bili doslej vezani predvsem na ameriško industrijo. Hkrati številna podjetja povečujejo proizvodnjo orožja in streliva za Ukrajino.
Ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche poudarja, da Evropa potrebuje lastno obrambno industrijo: “Evropa se mora biti sposobna braniti, to pa pomeni tudi izgradnjo močne varnostne in obrambne industrije.”
Industrijski preobrat
Preobrazba se dogaja tudi na ravni posameznih podjetij. Deutz, tradicionalni proizvajalec motorjev z več kot 160-letno zgodovino, se je po začetku vojne v Ukrajini hitro preusmeril v obrambni sektor.
Izvršni direktor Sebastian C. Schulte pravi, da je bila odločitev nujna: “Preoblikovanje podjetja je postala moja naloga.” Podjetje danes dobavlja motorje za sisteme Patriot, brezpilotne naprave in oklepna vozila, hkrati pa investira v obrambne tehnologije.
Prednost industrijskih podjetij, ki izhajajo iz avtomobilskega sektorja, je predvsem hitrost prilagajanja. Medtem ko imajo tradicionalni obrambni proizvajalci dolge razvojne cikle, lahko nekdanji avtomobilski dobavitelji hitro povečajo proizvodnjo.
Schulte poudarja pragmatičen pristop: “Odločili smo se, da preidemo od besed k dejanjem.” Ta strategija se za zdaj obrestuje – podjetje je zabeležilo rast prihodkov in se izognilo množičnim odpuščanjem, saj je delavce preusmerilo v nove programe.
Nemčija tako stoji pred enim največjih industrijskih premikov v zadnjih desetletjih. Prehod iz avtomobilskega izvoznika v ključnega proizvajalca vojaške opreme ni več scenarij prihodnosti, ampak proces, ki že poteka – in bo v prihodnjih letih bistveno preoblikoval evropsko gospodarstvo.
