Evropsko unijo v prihodnjih tednih čakajo napete razmere pri oskrbi z električno energijo. Dolgotrajna vročina in rekordno nizki vodostaji zmanjšujejo proizvodnjo, hkrati pa zaradi hlajenja narašča poraba. Evropska komisija poudarja, da je sistem trenutno stabilen in da neposredne nevarnosti pomanjkanja elektrike ni.
Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen je opozoril, da so razmere posebej zahtevne v srednji in jugovzhodni Evropi. Visoke temperature in pomanjkanje vode pritiskajo tako na proizvodnjo elektrike kot na povpraševanje, je zapisal na omrežju X.
“Zanesljivost oskrbe z električno energijo ostaja zagotovljena in kratkoročnega tveganja pomanjkanja ni,” je poudaril Jørgensen. Dodal je, da bodo razmere kljub temu predvidoma ostale napete še več tednov, poroča Reuters.
Težave povzroča kombinacija več dejavnikov. Vročina povečuje uporabo klimatskih naprav in s tem porabo, nizki vodostaji pa omejujejo delovanje hidroelektrarn in nekaterih termoelektrarn ter jedrskih elektrarn, ki rečno vodo uporabljajo za hlajenje.
Vročina omejuje jedrsko in vetrno proizvodnjo
Francija, ki približno 70 odstotkov električne energije proizvede v jedrskih elektrarnah, je morala zaradi visokih temperatur rek omejiti delovanje več reaktorjev. Okoljski predpisi namreč določajo, koliko segrete vode smejo elektrarne vračati v reke.
Ob zadnjem vročinskem valu je bila francoska jedrska proizvodnja omejena za več kot devet gigavatov. Po ocenah upravljavca EDF je bilo v posameznih dneh prizadetih približno 15 odstotkov francoskih jedrskih zmogljivosti.
Težave niso omejene le na jedrske elektrarne. Vročinske valove pogosto spremlja šibek veter, zaradi česar se zmanjša tudi proizvodnja vetrnih elektrarn. Nemška vetrna proizvodnja je bila med zadnjim vročinskim valom približno 60 odstotkov pod običajno ravnjo za ta del leta.
Izpad cenejših virov morajo nadomeščati plinske in premogovne elektrarne. To se odraža tudi v cenah. Terminske in dnevne cene elektrike v Evropi so se letos poleti večkrat povzpele na ravni, ki so bile v preteklosti značilne predvsem za mrzle zimske mesece.
Posledice vročine je občutila tudi Slovenija
S podobnimi omejitvami se je v začetku avgusta srečala tudi Nuklearna elektrarna Krško. Zaradi nizkega pretoka in visoke temperature Save je začasno znižala moč reaktorja na 80 odstotkov, da bi ostala znotraj omejitev okoljevarstvenega soglasja.
Kot smo poročali v prispevku NEK zaradi razmer na Savi ponoči znižala moč reaktorja na 80 odstotkov, je vlada elektrarni ob spoštovanju varnostnih standardov naložila, naj obratuje vsaj z minimalno močjo, ki jo še dopuščata temperatura in pretok Save.
Pritisk na evropski elektroenergetski sistem bi se lahko ob nadaljevanju suše še povečal. Nizki vodostaji ne zmanjšujejo le proizvodnje, temveč ovirajo tudi prevoz premoga, goriv in drugega tovora po rekah, kot sta Ren in Donava.
Evropska komisija zato razmere spremlja skupaj z upravljavci omrežij in državami članicami. Trenutna ocena ostaja, da bo mogoče oskrbo zagotavljati brez prekinitev, vendar z manjšo varnostno rezervo in možnostjo nadaljnjih cenovnih pritiskov.
