Ameriški javni dolg je prvič v zgodovini presegel 40.000 milijard dolarjev. Nova rekordna vrednost prihaja v času naraščajočih stroškov obresti in slabšega zanimanja tujih vlagateljev za ameriške državne obveznice, kar povečuje pritisk na Belo hišo in kongres.
Podatki ameriškega finančnega ministrstva kažejo, da je skupni dolg v torek dosegel 40.047 milijard dolarjev. Od tega je bilo 32.266 milijard dolarjev dolga v obliki vrednostnih papirjev v lasti javnosti, preostalih 7782 milijard pa predstavljajo obveznosti med različnimi deli zvezne države, poroča Reuters.
Ameriški dolg se je v manj kot desetletju več kot podvojil. Ko je Donald Trump januarja 2017 prvič prevzel predsedniški položaj, je znašal 19.950 milijard dolarjev. Približno tretjina poznejšega povečanja je povezana z množičnim zadolževanjem za financiranje ukrepov med pandemijo covida-19 pod Trumpovo in Bidnovo administracijo.
K rasti dolga so prispevali tudi davčni ukrepi, visoka javna poraba ter povečevanje izdatkov za pokojninske in zdravstvene programe.
Stroški obresti presegli izdatke za Medicare
Ameriška država za obresti na svoj dolg namenja približno 1100 milijard dolarjev na leto. V prvih desetih mesecih proračunskega leta 2026 so stroški obresti presegli izdatke za zdravstveni program Medicare in postali druga največja postavka zveznega proračuna, takoj za socialno varnostjo.
Julija je zvezni proračunski primanjkljaj dosegel 432 milijard dolarjev, kar je bil četrti največji mesečni primanjkljaj v zgodovini ZDA. Primanjkljaj v prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta je že presegel primanjkljaj celotnega leta 2025.
“Več ko si izposodimo, bolj spodbujamo inflacijo, izrivamo druge proračunske prednostne naloge in zmanjšujemo odpornost ob prihodnjih krizah,” je opozorila predsednica nestrankarskega Odbora za odgovoren zvezni proračun Maya MacGuineas.
Pod Trumpom se je dolg v njegovem prvem mandatu povečal za 7800 milijard dolarjev, po njegovi vrnitvi v Belo hišo januarja 2025 pa še za 3800 milijard. Med mandatom Joeja Bidna se je povečal za približno 8400 milijard dolarjev.
Kongresni proračunski urad ocenjuje, da bo Trumpov obsežni davčni in proračunski zakon, znan kot One Big Beautiful Bill Act, v prihodnjih letih dolg povečal še za približno 4700 milijard dolarjev.
Višji donosi pomenijo dražja posojila
Naraščajoči dolg vpliva tudi na finančne trge. Tuji vlagatelji, ki imajo v lasti skoraj tretjino ameriških državnih obveznic, so v zadnjem letu zmanjšali povpraševanje. Donosi dolgoročnih ameriških obveznic so se zato povzpeli na najvišje ravni v skoraj dveh desetletjih.
Višji donosi pomenijo, da mora država za novo zadolževanje plačevati več, hkrati pa praviloma povzročijo tudi dražje stanovanjske, avtomobilske in poslovne kredite. Ameriško finančno ministrstvo je zato napovedalo podvojitev odkupov nekaterih obveznic z ročnostjo od deset do 30 let.
O pritisku visokih donosov na finančne trge smo poročali tudi v prispevku Visoke donosnosti državnih obveznic pretresajo svetovne borze.
Trump je kljub opozorilom zavrnil ocene, da bi morali biti Američani zaradi dogajanja na trgu obveznic zaskrbljeni. Ponovil je, da bi morale biti obrestne mere nižje, ker je ameriško gospodarstvo po njegovih besedah močno.
