Države članice Evropske unije razmišljajo o dodatnih omejitvah in preverjanju ruskih diplomatov zaradi vse večjega števila sabotaž in drugih hibridnih napadov po Evropi. Pogovori so še v začetni fazi, novi ukrepi pa bi lahko postali del prihodnjega svežnja sankcij proti Rusiji.
Po poročanju Euronewsa članice preučujejo predvsem možnost strožjega nadzora potovanj ruskih diplomatov med državami EU. Ukrepi bi nadgradili sedanji sistem obveznega predhodnega obveščanja, ki evropskim oblastem omogoča spremljanje njihovega gibanja, potovanj pa praviloma ne preprečuje.
Razprava se je okrepila po več incidentih, ki so jih evropske države pripisale ruskim varnostnim ali obveščevalnim službam. Evropske oblasti sumijo, da bi lahko ruski diplomati pri nekaterih dejavnostih zagotavljali podporo, informacije ali logistično pomoč, vendar za zdaj ni bil predstavljen enoten predlog novih omejitev.
Požig v Tallinnu in napad v Leipzigu
Estonska služba za notranjo varnost je konec septembra sporočila, da je bil požig prostorov obrambnega podjetja Milrem Robotics v Tallinnu naročen s strani ruskih varnostnih služb. Podjetje Ukrajini dobavlja brezpilotna kopenska vozila THeMIS.
Požar je izbruhnil v noči na 15. avgust, gasilci pa so ga hitro omejili. V Latviji so prijeli tri osumljence, ki so jih nato predali Estoniji. Estonski premier Kristen Michal je dejal, da je šlo za načrtovano sabotažo, katere namen je bil prestrašiti evropske države in zmanjšati njihovo podporo Ukrajini.
Nemška vlada je Rusiji pripisala tudi avgustovski poskus napada z eksplozivom opremljenim brezpilotnim letalnikom na letališču Leipzig/Halle. Kot odgovor je odredila zaprtje ruskega generalnega konzulata v Bonnu in odpovedala pogodbo o delovanju Ruske hiše v Berlinu. Napovedala je tudi strožje vstopne preglede za ruske državljane in nove predloge sankcij proti posameznikom, povezanim s hibridnimi napadi.
Madžarska je medtem septembra izgnala deset ruskih diplomatov zaradi ravnanja, ki ga je označila za nesprejemljivo po določbah Dunajske konvencije. Moskva se je odzvala z izgonom madžarskih diplomatov. Rusija obtožbe evropskih držav o organiziranju sabotaž praviloma zavrača.
Obvezna najava potovanja najmanj 24 ur prej
Sedanji sistem nadzora je EU uvedla v okviru 19. svežnja sankcij proti Rusiji, uporabljati pa se je začel 25. januarja 2026. Ruski diplomatski in konzularni predstavniki morajo potovanje v drugo državo članico ali tranzit čez njeno ozemlje napovedati najmanj 24 ur pred vstopom.
Pravilo velja tudi za administrativno, tehnično in podporno osebje diplomatskih predstavništev ter člane njihovih gospodinjstev. Obvestilo mora vsebovati podatke o prevoznem sredstvu, kraju in času vstopa ter predvidenem izstopu iz države.
Članice lahko že zdaj uvedejo strožji režim, po katerem morajo ruski diplomati pred potovanjem zaprositi za dovoljenje. Če država dovoljenje zavrne, diplomat ne sme prečkati njenega ozemlja. To možnost sta doslej uporabili le dve članici.
Ukrepi morajo ostati znotraj mednarodnega prava
Evropska komisija opozarja, da je izkušenj z obstoječim sistemom še razmeroma malo, saj se uporablja šele od začetka leta. Razprava o dodatnih omejitvah bo morala upoštevati tudi Dunajsko konvencijo, ki diplomatskim predstavnikom zagotavlja posebne pravice in zaščito.
Kljub pravnim omejitvam se v Bruslju krepi stališče, da ruske hibridne dejavnosti ne smejo ostati brez odgovora. V osnutku sklepov prihodnjega vrha EU je zapisano, da bodo Unija in države članice ukrepale odločno, usklajeno ter z vsemi razpoložljivimi mehanizmi.
