Tatvine v evropskih muzejih postajajo vse nasilnejše, storilci pa se namesto prikritega delovanja vse pogosteje zatekajo k sekiram, kladivom, strelnemu orožju in celo razstrelivu. Europol opozarja tudi na novo obliko kriminalnega novačenja: tatove za posamezne rope iščejo prek družbenih omrežij in komunikacijskih aplikacij.
Evropski policijski urad je v novem poročilu o krajah kulturne dediščine ugotovil, da se spreminjajo tako metode storilcev kot predmeti, ki jih iščejo. Klasične organizirane skupine z vodjo in specializiranimi člani ponekod nadomeščajo začasno sestavljene skupine ljudi, ki se pred ropom pogosto sploh ne poznajo.
Storilci so lahko lokalno novačeni prek družbenih omrežij in aplikacij za neposredno sporočanje. Europol takšen način delovanja opisuje kot kriminalno storitev oziroma “crime-as-a-service”. Organizatorji lahko za izvedbo ropa najamejo manj izkušene storilce, sami pa ostanejo v ozadju.
Za razliko od tradicionalnih tatov umetnin, ki so se zanašali na prevaro, prikritost in natančno načrtovanje, nove skupine uporabljajo neposredno silo. Vlamljajo s težkimi kladivi, sekirami in lomilkami, v nekaterih primerih pa tudi z razstrelivom. Zabeleženi so bili napadi na zaposlene, vezanje varnostnikov in grožnje obiskovalcem s strelnim orožjem.
Zlato lahko hitro izgubi svojo sled
Najbolj iskani predmeti niso nujno najslavnejše umetnine. Tatovi se vse pogosteje osredotočajo na zlato, srebro, dragulje in manjše kulturne predmete, ki jih je mogoče hitro odstraniti in prodati.
Plemenite kovine lahko storilci pretopijo, s čimer izbrišejo povezavo z ukradenim predmetom. Dragulje lahko odstranijo iz nakita in jih ločeno prodajo. K privlačnosti takšnih predmetov je prispevala tudi rast cene zlata, ki se je po navedbah Reutersa v zadnjih dveh letih zvišala za približno 85 odstotkov.
Primer spremenjenih metod je bil rop pariškega Louvra oktobra 2025. Storilci so razbili okno, grozili varnostnikom in obiskovalcem ter iz vitrin odnesli nakit, ocenjen na približno 88 milijonov evrov. Med ukradenimi predmeti je bila tudi tiara francoske cesarice Evgenije.
Januarja istega leta so tatovi z razstrelivom vdrli v muzej na Nizozemskem in odnesli okoli 2500 let staro dačansko zlato čelado ter tri zlate zapestnice. Večino predmetov so pozneje našli in vrnili Romuniji, ena zapestnica pa še vedno velja za pogrešano.
Europol opaža tudi povečano zanimanje za starodavni kitajski porcelan, zlasti vaze iz obdobja dinastije Ming. Zaradi velikega povpraševanja naj bi takšne predmete razmeroma zlahka prodali na mednarodnem trgu umetnin.
